“Kosovel je kot zdravje, nikoli ga ni dovolj”
Na Trgu osvoboditve v Sežani se je simbolno začelo Kosovelovo leto 2026. Mesto je z zaključkom projekta KONStrukTURIZEM - Kosovelova dediščina med Sežano in Tomajem stopilo v leto, posvečeno stoletnici smrti Srečka Kosovela, pesnika, ki je s svojo mislijo, drznostjo in vizijo močno presegel čas, v katerem je živel.
Sežana je minuli petek že stopila v Kosovelovo leto 2026.
Foto: Občina SežanaSEŽANA > Lahko bi rekli, da je bilo petkovo slavnostno odprtje Kosovelovega leta 2026 dogodek, ki je Kosovelovo dediščino postavil v dialog z današnjim časom. Na odru so se zvrstili večkrat nagrajeni dramski igralec Vladimir Jurc, raper Vazz, otroška skupina Pingvini iz Vrtca Sežana, ki so se posebej za to priložnost “prekonstruirali” v Medvedke Sladkosnedke, plesna skupina INCHORO ob glasbenih podobah Tinkare Kovač, vse skupaj pa so vizualno zaokrožile konstruktivistične kreacije oblikovalke Katrin Večerina, navdihnjene pri Avgustu Černigoju in Kosovelu.
Dogodek so zasnovali kot sestavljanko, dobesedno. Nastopajoči so z lesenimi kockami postopoma gradili vizualno podobo Kosovelovega leta, ki jo je zasnovala domača oblikovalka Gaja Hanzel. Zadnja koščka sta dodala župan Občine Sežana Andrej Sila in generalna direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dubravka Kalin, s čimer sta tudi uradno odprla Kosovelovo leto.
Kosovel kot izhodišče za razmislek o identiteti Krasa
Župan Andrej Sila je ob tem poudaril, da priprave na Kosovelovo leto niso nastale čez noč. “Temeljno vprašanje je bilo, kako Kosovelovo dediščino vključiti v sodobno turistično ponudbo in kako jo približati vsem generacijam,” je dejal. Po njegovih besedah je projekt KONStrukTURIZEM omogočil, da se Kosovel ne predstavlja zgolj kot literarna ikona, temveč kot izhodišče za razmislek o identiteti Krasa, njegovi miselnosti in vizionarstvu.
“Srečko Kosovel je naš človek. Rodil se je, živel in umrl v naši občini. Razumemo ga, ker izhaja iz istega prostora in iste miselnosti. Preko njega želimo pokazati, kdo smo,” je dodal.
Da Kosovel ni le pesnik, temveč trajen miselni sopotnik, je poudaril tudi dramski igralec Vladimir Jurc, ki se s Kosovelovo poezijo ukvarja že vrsto let. “Kosovel je naša klasika. A pomembno je, da ne ostanemo pri ugotovitvi, da je dober pesnik, temveč da razumemo, zakaj je dober. Če bomo v tem letu uspeli širše razumeti njegovo veličino, bomo naredili ogromno,” je dejal.
Kosovela nikoli ni dovolj
Različne generacije in žanri so na odprtju pokazali, da je Kosovel še vedno navdih tudi za sodobne ustvarjalce. Raper Mark Jacob Cavazza alias Vazz, ki je s koncertom sklenil večerno dogajanje, vidi Kosovelovo leto kot priložnost za ponovni stik z njegovo mislijo.
“Kosovel je kot zdravje, nikoli ga ni dovolj,” je dejal. Sam ga ne bere le kot pesnika, temveč kot misleca. “Knjiga Pesnikovo poslanstvo me je letos zelo nagovorila. Preko Kosovela sem spoznal tudi druge pesnike in širši kontekst njegovega razmišljanja.”
Kantavtor Boštjan Pertinač je ob odprtju izpostavil pomen prenosa Kosovelove dediščine na mlajše. “Ena njegovih pesmi, Mesto na Krasu, je že uglasbena, zdaj pa nastaja nova različica z otroškim pevskim zborom. Zdi se mi ključno, da otroci spoznajo Kosovela in njegovo zapuščino,” je povedal.
Umetnost na ulice, ne pa v muzeje!
Da Kosovel presega oznako “nacionalnega pesnika”, je opozoril domačin Martin Rešeta. “Prepoznava se ga predvsem kot pesnika, v resnici pa je bil tudi filozof. Njegova misel ni nacionalistična, umetnost mora biti na ulicah, med ljudmi, ne zaprta v muzejih,” je dejal in dodal, da Kosovel danes morda nagovarja celo bolj kot v času svojega življenja.
Po uradnem delu so si obiskovalci lahko ogledali in preizkusili rezultate projekta KONStrukTURIZEM: nagrajeno družinsko doživetje Zlati čoln, nadgrajen urbani literarni sprehod V korak s Kosovelom ter multimedijsko posodobljeno Kosovelovo sobo, kjer so predstavljene nove interpretacije njegove poezije.
Kosovelovo leto 2026, ki bo obsegalo več kot sto dogodkov po vsej Sloveniji, želi preseči enkratno obeležitev. Kot so poudarili organizatorji, gre za dolgoročen nacionalni projekt, ki povezuje kulturo, izobraževanje, turizem in skupnost ter Kosovela znova postavlja tja, kamor po besedah enega od obiskovalcev tudi sodi: med ljudi. •