Koper, kot se ga spominja Zvone Černeka
Do zadnjega kotička napolnjena dvorana v Pretorski palači je v sredo pokazala veliko zanimanje poslušalcev za knjigo Zvoneta Černeke, zagotovo pa jih je privabila tudi radovednost, kako je piscu uspelo prikazati svojo pa tudi koprsko ne tako oddaljeno preteklost.
Zvone Černeka na knjižne police pošilja Oglate zgodbe
Foto: Kulturni KlubZvone Černeka, diplomirani strojni inženir, znan kot strokovnjak v Tomosu in kasneje samostojni podjetnik, je že takoj razjasnil, da to ni njegova prva knjiga, saj sta prvo napisala s sošolcem že v prvem razredu osnovne šole. Zgodbe iz mladosti so sprva nastajale v obliki pripovedovanja domačim, a jih je kmalu začel zapisovati.
Veselim zgodbam bi sicer bolj ustrezal naslov Okrogle zgodbe ali povesti, a tega ima že knjiga znanega francoskega pisatelja Honoréja de Balzaca. Kot tehnično usmerjen človek je želel v naslov vključiti geometrijski lik. Najprej se je odločil za Kvadrataste zgodbe, a jih je kasneje spremenil v "Oglate", ker imajo oglate oblike v primerjavi z okroglimi še eno posebnost - vogali se zatikajo in štrlijo ven, kot so se v Zvonetovem življenju izpostavljali mnogi življenjski dogodki in njegovim staršem povzročali sive lase.
Slog v knjigi je lep, klen in racionalen, tekoče berljiv, je poudarila Irena Urbič in nadaljevala: "Vsebinsko je avtor kronist in občutljiv popisovalec prostora slovenske Istre pa tudi širšega prostora nekdanje Jugoslavije. Skozi subjektivno, prvoosebno pripoved, stkano iz drobnih vsakdanjih dogodkov, pa tudi iz velikih in življenjsko pomembnih, se avtor sprehodi od pustolovščin svoje mladosti do zrelih observacij družbenih men in odnosov."
V šoli se mu je branje uprlo
Sogovornico je zanimalo, ali je tako pisanje avtorju predstavljalo protiutež poklicnemu bolj tehničnemu, logičnemu in natančnemu razmišljanju in izražanju. Černeka ji je odgovoril, da je sicer bolj človek pisane kor govorjene besede, da je pozno spregovoril, šele pri treh letih, a da se je jezikovno oblikoval skozi branje. Že kot otrok je redno in veliko bral, ko pa se je v šoli pojavilo obvezno domače branje, se mu je to uprlo.
Vsi vemo, da pisanje knjig ni enostavno, saj zahteva zbranost, dober spomin, ure in ure samotnega ustvarjanja.. Avtor pa je temu nasprotoval in povedal, da je bilo njemu pisanje te knjige v resnici lahko in v veliko zabavo.
Knjigo tvori šestindvajset zgodb, v njih spoznavamo like, ki so pomembno oblikovali avtorjevo osebnost - od staršev, sestre in drugih sorodnikov, sošolcev in prijateljev z ulice, učiteljev, sodelavcev, pa tudi mnogih znanih obrazov s koprskih ulic. Čas, ki ga opisuje, obsega obdobje šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Okolje pa je tisto, ki smo ga poznali - stari Koper, ki ga danes ni več in ostaja samo še v spominu nekaterih. In kar nekaj je tistih, ki ga niso pozabili in so se v zadnjih letih odločili, da ga v knjigah ohranijo za vedno.
Ob Baruci, Smotlak, Škabarju, Vidmarju in Čoku zdaj tudi Černeka
"Mesto Koper je zaznamovalo avtorja, avtor pa mestu dodaja kamen gradník njegove živopisne in raznolike memorije. S to knjigo se Zvone Černeka pridružuje pogumnim pismenim someščanom Mirelli Baruca, Neviji Benčina Smotlak, Borutu Škabarju, Iztoku Vidmarju, Zlatanu Čoku in še komu, ki so s svojim pisanjem utrgali pozabi živ profil kraja in časa in presegli osebno, postali zgodba generacije in so lahko uporaben vodič tudi za današnji čas."
Na zadnji platnici knjige lahko beremo besede dveh Koprčank, ki avtorja dobro poznata: Barbara Volčič se Zvoneta živahnih oči in navihanega pogleda spominja še iz šolskih klopi: "Koprske ulice, hiše, šola, morje, svet Tomosa, ki je bil na tak ali drugačen način pomemben del vsake družine v mestu, in tovarišija iz vojske z branjem oživijo in bralca nostalgično igrivo popeljejo v včeraj."
Irena Urbič pa je na koncu daljšega zapisa povabila k branju z besedami: "Zbirka Oglate zgodbe Koprčana Zvoneta Černeke je droben, a dragocen prispevek k portretu našega prostora. Vabi nas, da odpremo vrata v skrivnostno shrambo polpreteklega časa, ko se zdi, da je življenje še dihalo po meri človeka. Dokument osebne zgodovine, ki vsled zanimive pisave lahko uspešno nagovori slehernega bralca." •