Koloinijeva zasenčila program
Čas je, ko gledališke hiše razkrivajo svoje programe za naslednjo sezono. Tržaško SSG se bo spominjalo prve svetovne vojne in časa okoli nje. Igralci, dramaturgi, režiserji že prebirajo Ivana Cankarja, Thomasa Manna, Marka Sosiča, Carla Tolazzija, Vinka Möderndorferja in Molièra. Očitno pa je to tudi čas, ko je treba brez zadržkov povedati tisto, kar človeku leži na duši. Umetniška koordinatorka Diana Koloini je to včeraj tudi storila.
TRST > “Konec tega meseca bo minilo natanko sto let, kar je Gavrilo Princip z nekaj streli posegel v tok zgodovine in sprožil niz dogodkov, ki so pripeljali do ene največjih katastrof človeštva, ki je spremenila Evropo in svet, ” spominjajo v SSG in napovedujejo, da bodo z razmislekom o 1. svetovni vojni in pa o času pred le-to zaznamovali naslednjo sezono. Danes je svet zelo drugačen kot je bil pred sto leti, ugotavljajo, pa vendar številni nerazrešeni problemi in konflikti, ki bremenijo naš čas, zmeda in brezup mnogih, nevarno spominjajo na svet, v katerem so se zgodili tisti usodni streli. “To se ne sme zgoditi nikoli več, je bilo že mnogokrat rečeno. Zato se moramo ponovno soočiti z motivi tistega časa, da bi na novo premislili svojega. Kot bi se v krogu vrnili nazaj, da bi bolje videli naprej,” so bila vodila pri oblikovanju programa petih hišnih uprizoritev.
Predstavitev sezone je s svojimi izjavami zasenčila umetniška koordinatorka SSG Diana Koloini, ki svoj dvoletni mandat zaključuje in se ni ponovno prijavila na razpis za umetniško vodjo, ker... “Tržaško gledališče z veličastno zgodovino sem vedno videla kot prostor rezistentne ustvarjalnosti, vztrajnega dela navkljub nemogočim razmeram. Ta pogled pa se je zelo spremenil v kratkem času, ki sem ga prebila tu,” pravi Koloinijeva in doda, da je gledališču prinesla rezultate, ki jih je potrdila tako strokovna javnost kot publika. “Ta teater niti ne životari, ampak kolobari, muči se od krize do krize, skozi strahotne konflikte, včasih popolnoma iracionalne in to ne po krivdi nacionalnega sovraštva, kot so se včasih sklicevali, ali svetovne finančne krize, ampak po krivdi slovenske skupnosti, oziroma tistih, za katere niti ne vem kdo so, a v tej skupnosti vlečejo vzvode moči. Ti ljudje teater izrabljajo in zlorabljajo kot prostor medsebojnih spopadov, kjer je mogoče uveljavljati partikularne, bizarne in po gosto zasebne interese in mu ne do puščajo, da bi deloval kot gledališče. To bi moralo postati avtonomen subjekt, ne pa sredstvo v lasti manjšinske skupnosti, ki z njim ne zna ravnati in mu ne dopušča, da bi ustvarjalo in se razvijalo,” je bila jasna in pogumna Diana Koloini.
Sezono bo otvorila dramatizacija (Katarine Pejović) znamenitega romana Thomasa MannaČarobna gora, ob kateri naj bi razmišljali o stvareh telesa in duha, o podobi bolnega sveta, propadajočih vrednotah, o identiteti Evrope. Čarobno goro bo režirala Mateja Koležnik, uprizoritev nastaja v koprodukciji z ljubljansko Dramo.
O življenju v domačem mestu Trst, katerega identiteta se je v času 1. svetovne vojne temeljito spremenila, bo razmišljal režiser Igor Pison. Upamo, da pri tem ne bo pozabil, da vprašanja o identiteti, ki se jim ne moremo izogniti, lahko sežejo tudi v duhovite in zabavne zasuke. Predstava 1914 -1918. Trst, mesto v vojni bo povezala dve besedili - Kakor v snuMarka Sosiča ter Moka, kostanji in kreda: kruh pričakovanjaCarla Tolazzija, nastala pa bo v koprodukciji s Stalnim gledališčem Furlanije Julijske krajine Il Rossetti in v sodelovanju s Casa del lavoratore teatrale.
Zakaj Cankarjevi Hlapci, ki so bili napisani leta 1910, danes zvenijo bolj aktualno kot kdajkoli in kako je danes z intimno identiteto Slovencev, se najbrž prav ta čas sprašuje režiser Sebastijan Horvat, ki bo znano zgodbo na novo bral in jo postavil na oder.
Amfitrion je zgodba, s katero so se ukvarjali številni komediografi, že od antike dalje, najbolj bleščeč med njimi pa je še vedno Molière. Ljubezensko prigodo boga Jupitra, ki v zapeljevanju zveste Alkmene privzame podobo njenega moža, potem pa pričakuje tudi resnično ljubezen, je spletel v silovito igro dvojnikov, zmede, vprašanj in zablod. Klasična komedija je pritegnila enega najobetavnejših slovenskih režiserjev mlade generacije, Marka Čeha, ki jo bo uprizoril s skoraj celotnim igralskim ansamblom.
Sezono bo sklenila Möderndorferjeva komedija Obiski, ki jo bo režiral avtor sam. O dveh zaljubljencih in svojih samskih starših. O stereotipih in življenju v teh krajih.
Gostujoča predstava v osnovnem abonmaju bo uprizoritev gledališč iz Kopra in Nove Gorice Filumena Marturano. Napolitanska melodrama Eduarda de Filippa v režiji Katje Pegan je konec petdesetih let prejšnjega stoletja problematizirala položaj in pojmovanje žensk sredi katoliške in patriarhalne Italije. V SSG so pripravili še zeleni program, modri program ter rdeči program z izbranimi predstavami, predvpis abonmajev traja do 31. julija.
KLAVDIJA FIGELJ
