Ob porazu nogometnega kluba se človek sooča tudi z lastno končnostjo

Prva knjiga Miljenka Jergovića Sarajevski Marlboro (1994) je z refleksijo vojne v Bosni in Hercegovini močno zaznamovala domačo literarno srenjo, podobno močan odmev pa je dosegla vsaj še njegova znamenita Zgodovinska čitanka v dveh nadaljevanjih. V Cankarjevem domu se je prvem večeru iz cikla s priznanim literatom naš nekdanjui sodelavec Andraž Gombač, ki je preprosto moral začeti z vprašanjem o nedavnem veselju ob uvrstitvi reprezentance Bosne in Hercegovine na svetovno prvenstvo.

Zmaga BiH proti Italiji

Jergović je znan kot izjemen ljubitelj tega športa, v dneh, ko je Bosna in Hercegovina premagala Italijo in se s tem uvrstila na svetovno prvenstvo, pa je bila lucidna sociološka analiza v Sarajevu rojenega pisatelja več kot potrebna tudi na sicer literarno obarvanem dogodku. Ustvarjalec se je dotaknil nacionalizma na športnih prireditvah, predvsem pa poudaril pomen nogometa kot športa, ki tudi majhnim in revnim omogoča, da se dvignejo iz povprečja, kar se je zgodilo prav na aktualni tekmi med Italijo in Bosno. Podobno je bilo tudi daljnega leta 1985, ko je “njegov omiljeni” sarajevski Željezničar v zadnjih minutah polfinala pokala UEFA izpadel proti madžarskemu Videotonu. “Takrat sem vedel, da klub, za katerega sem navijal, ne bo nikoli več igral v polfinalu pokala UEFA ... In to je človekovo soočanje z njegovo končnostjo, da ne rečem soočanje z lastnim grobom,” je ob tem dejal Jergović in v nadaljevanju potegnil še vzporednico z nogometnim dogajanjem reprezentance BiH (svetovno prvenstvo v Braziliji, letošnje kvalifikacije in aktualna tekma z Italijo). “Slovenci ste vedno imeli tudi druge interese, nam bosanskim revežem pa ostane le šport, in če izgubi tvoj klub ali reprezentanca, nimaš več razloga, da živiš. To je seveda šala, ampak je pa skoraj tako,” je sklenil Jergović.

V nadaljevanju je beseda tekla o nedavno prejeti literarni nagradi knjižnega sejma v Leipzigu za evropsko razumevanje, ki jo je avtor prejel za nemški prevod zbirke kratkih zgodb Trojica za Kartal - Sarajevski Marlboro Remastered (2022). “Evropa je sestavljena iz najmanj 24 Evrop, kolikor je uradnih in delovnih evropskih jezikov, in še vsaj toliko Evrop, kolikor je nedelovnih evropskih jezikov ali evropskih jezikov, ki jih govorijo v državah, ki niso v Evropski uniji. Toliko, kot je jezikov, je tudi različnih identitet, ki tvorijo Evropo. In moč Evrope je prav v tej siloviti multiperspektivnosti in v vseh teh jezikih. Moč Evrope ni v nemških tankih, francoskih letalih in švicarskih bankah,” je o razumevanju pomena in moči evropskih povezav dejal Miljenko Jergović, da se je zatem dotaknil še problematike fašizacije ZDA in tudi posameznih držav Evrope.

Kosovel vs. Smith

“Globoko obžalujem, da ni več našega ideala ameriške svobode iz časa socializma. Vse to mi je postalo jasno na letošnji podelitvi oskarjev, kjer ni bilo nobene politične reakcije. Tiste pa, ki so bile, so bile tako minorne, nepomembne in uboge, da niso vredne niti omembe,” je zaton ameriške svobode interpretiral Jergović in kot edino upanje omenil nekaj milijonov Američanov na ulicah, kar pa je po njegovih besedah procentualno veliko manj, kot je ljudi na študentskih demonstracijah v Srbiji. Glede Balkana je dejal, da se na tem območju še vedno vlada le z (nacionalnim) sovraštvom, znotraj katerega je mir samo trenutna odsotnost vojne, vse številnejše migracije intelektualcev na Zahod pa so posledica prav tovrstnega sovraštva - vladanja.

V sklepnem delu so govorili še o slovenskih prevodih Jergovićevih knjig, za katere skrbi Aleksandra Rekar, o pripovednem času, v katerem se najočitneje prepozna Miljenko Jergović, in o novem romanu 1983. Poudaril je, da gre za leto, v katerem je odšel na služenje vojaškega roka, končalo pa se je z zimskimi olimpijskimi igrami v Sarajevu v prvih mesecih leta 1984. Po avtorjevem mnenju je to zadnje leto “Titove” Jugoslavije, saj smo bili čez leto dni že priča prvim nacionalističnim ekscesom, globalno pa se je že nakazoval padec Sovjetske zveze in komunističnega režima.

Pogovorni večer je sklenila krajša debata o Srečku Kosovelu in Patti Smith, ki je tudi Jergivića navdušila z branjem Kosovelove pesmi v Rossetijevem gledališču v Trstu leta 2019. Zgodbi iz zbirke kratke proze Vojna je interpretiral dramski igralec Rok Matek. Cikel Presečišča zgodb, ki prinaša niz šestih literarnih dogodkov in ga kurirata Nana Vogrin in Nika Brajnik, bo 16. maja gostil Susan Abulhawa, avtorico uspešnice Jutra v Dženinu, junija pa Radko Denemarkovo. •