Kdo je ustavil slovenski film?

LJUBLJANA > Več deset filmskih ustvarjalcev je v sredo v ljubljanskem kinu Komuna opozorilo na nevzdržnost sedanje zaustavitve produkcije. Državo so pozvali k izpolnjevanju pogodbenih obveznosti, debirokratizaciji filmskega ustvarjanja in financiranja ter k povišanju sredstev na obljubljenih enajst milijonov evrov.

23. FSF, na katerem bodo vesne in nagrado za življenjsko delo podelili v nedeljo, se je v torek začel s premiero dokumentarno-igranega filma Antigona - kako si upamo!, ki ga je režiser Jani Sever posnel po drami Slavoja Žižka.

Kdo je ustavil slovenski film?

Združeni filmski ustvarjalci so v svojem kratkem filmu sporočili: “Država slovenskim filmskim produkcijam že mesece dolguje izplačilo. Delo je opravljeno, plačila ni. Poleg filmskih ustvarjalcev na plačilo čaka vrsta posameznikov, samostojnih podjetnikov, podjetij, celo občin. Priča smo kršenju pogodbenih obveznosti države. Priča smo načrtnemu izčrpavanju slovenske kinematografije. V avdiovizualnem sektorju, ki zaposluje 1400 ljudi, nastaja ogromna kulturna in gospodarska škoda.”

Festival je hibriden: filme iz tekmovalnega programa, teh je letos 51, si je mogoče ogledati v ljubljanskem kinu Komuna, 50 filmov preglednega programa pa je dostopnih na spletni platformi.

Epidemija covida-19 in še prekinjeno financiranje sta ohromila letošnjo filmsko bero, zato so poleg omenjenega dokumentarca v tekmovalnem programu slovenskih celovečercev le še po trije dokumentarni filmi - Kino Šiška 10 v režiji Maje Pavlin, Požig režiserke Majde Širca in Ivan Bolle - Volk samotarMatjaža Žbontarja - in trije celovečerni igrani filmi, ki so vsi že pred časom imeli premiere pred gledalci:Košarkar naj bo 2 v režiji Borisa Bezića, Ne pozabi dihatiMartina Turka in Preboj Dejana Baboseka.

V tekmovalnem programu srednjemetražcev je sedem filmov, šest igranih celovečercev pa si je mogoče ogledati med devetimi tekmovalnimi manjšinskimi koprodukcijami, med katerimi je tudi na mednarodnih filmskih festivalih uspešni Oče, za katerega je srbski režiser Srdan Golubović te dni prejel nagrado tudi na goriškem festivalu Poklon viziji.

V sredo so združeni filmarji predvajali kratki film Kdo je ustavil slovenski film?, na vprašanje, kdo je ustavil njegovo financiranje, pa so nato poskušali odgovoriti skupaj in vsak posebej.

Komu je mar za slovenski film?

Režiser Metod Pevec je pojasnil, da so se zbrali, ker so že več mesecev brez dela in dohodkov, program za letošnje leto je kljub lani objavljenemu razpisu pod nepojasnjenim embargom, onemogočeni so vsi koprodukcijski dogovori in kandidature na mednarodnih razpisih.

Režiserka Urša Menart se je vprašala, kako se je to lahko zgodilo, če v državi obstajajo zakoni, ki jih ta ne izpolnjuje, če je Slovenski filmski center (SFC) storil vse, kar je bilo v njegovi moči, prav tako ministrstvo za kulturo, ki je že večkrat napovedalo nemotena izplačila zapadlih obveznosti, in če je ministrstvo za finance dalo vsa potrebna soglasja.

Po Pevčevih besedah na to vprašanje ni preprostega odgovora, ker ni mogoče zaobiti “absurdnega birokratskega hrošča”, ki je subvencije za slovenski film spremenil v investicije, s tem pa je vsak slovenski film postal podoben “neki peti, tretji razvojni osi” in mora skozi isti birokratski proces: od SFC na ministrstvo za kulturo, od tam na ministrstvo za finance in od tam na sejo vlade.

Na dnevni red vladne seje ga mora uvrstiti vladni odbor za državno ureditev in javne zadeve, zato so se filmarji vprašali, kdo je predsednik tega odbora, v predalu katerega so ostala filmska gradiva ter neizplačani honorarji avtorjem. Odgovor je bil: minister za notranje zadeve Aleš Hojs.

Filmarji menijo, da je občinstvo tisto, ki odloča, kakšne filme in tematike si želi, kar po njihovi oceni potrjujejo tudi številke o gledanosti nekaterih del v kinodvoranah in na televiziji ter uvrstitve na filmske festivale, od koder so se nekateri filmi vrnili z nagradami. Poudarili so tudi, da noben slovenski film ni ustvarjen le s slovenskimi sredstvi, temveč jih pridobivajo po vsej Evropi. Ta mreža sodelovanj je sedaj pretrgana, producenti v tujini pa po njihovih besedah ne razumejo, zakaj nimajo sredstev.

Režiser Miran Zupanič, ki že več let spremlja slovensko kulturno politiko, je presodil, da slovenskega filma ni ustavil Hojs, ampak politični razred, ki že skoraj 30 let vodi državo: “Ne pozabimo, da je že prva vlada Lojzeta Peterleta ukinila Viba film, in dejansko so vsi po vrsti pripravljali pogoje, da je aktualna vlada zaprla pipo do konca.”

Bistveno pri tem se Zupaniču zdi, da filmskemu področju niso zagotovili finančne in s tem programske in siceršnje avtonomije. Če bi razpršili vire financiranja na več segmentov, kar je običajno v evropskem kulturnem prostoru, potem delež državne moči nad tem področjem po njegovih besedah ne bi bil tako velik. Pevec pa je ob tem dodal, da “niso delali režimsko servilnih filmov” in da “bodo ostali avtorsko suvereni”.

Kot so spomnili filmarji, je državnozborski odbor za kulturo pred dvema letoma brez glasu proti sprejel sklep o povišanju sredstev za film na enajst milijonov evrov. Zato nameravajo vztrajati pri zahtevi, da se ta obljuba uresniči za popolno revitalizacijo slovenskega filma, ki se prav tako spopada s covid krizo. Poleg tega pa zahtevajo še sprostitev denarnega toka, da bo SFC lahko izpolnjeval pogodbene obveznosti, ter debirokratizacijo filmskega ustvarjanja in njegovega financiranja.

Vpliv koronakrize

Strokovni program 23. FSF je odprl tudi vprašanje o vplivu koronakrize na filmsko in televizijsko produkcijo. Producenta Boštjan Virc in Boštjan Ikovic ter direktorica TV Slovenija Natalija Gorščak in urednik igranega programa na TVS Jani Virk so predstavili razmere, v katerih nastajajo produkcije v času koronavirusa. Sodelujoči so soglašali, da covid-19 resda otežuje snemanje, vendar to ob siceršnjih strukturnih težavah ni najhujši problem. Kot večjega so izpostavili odnos države do področja in njegovo financiranje.

Včeraj pa so na okrogli mizi pod okriljem festivala med drugim ugotavljali, da avdiovizualno ustvarjanje ni le kulturna, temveč tudi gospodarska disciplina, ki prinaša visoko dodano vrednost. Prepričani so, da bi morala država mačehovski odnos do tega sektorja nadomestiti s politiko spodbujanja in podpore.

Nedelja za Konija

Letošnji festival bogatijo še posebni Koronaprogram, nabor filmov za najmlajše in retrospektiva filmov letošnjega Badjurovega nagrajenca Konija Steinbacherja. Intervju z njim bomo objavili v jutrišnjem časopisu.