Kako grafiti pomagajo sooblikovati kulturno podobo mesta?

Rastava, ki sta jo Ana Čič in Tine Kaluža zasnovala v sodelovanju z Gregorjem Bulcem, Božidarjem Zrinskim in Leonom Zuodarjem, tematizira različne poglede na fenomen grafita. Od njegovega družbenokritičnega naboja in estetske vrednosti do vprašanja legalnosti in institucionalizacije. Kot navajajo avtorji, posebno pozornost posvečajo lokalnim specifikam Postojne - od grafita lubenice na nekdanji avtobusni postaji, ki postal simbol propadajoče stavbe, do vojaških grafitov v nekdanjih kasarnah ter jamskih zapisov, ki odpirajo vprašanja o meji med kulturno dediščino in vandalizmom.

Grafite bodo na razstavi predstavili v sklopu fotografskih projekcij, ki so nastali marca letos v okviru obsežne fotodokumentarne akcije. “Na ta način se želimo izogniti klasičnemu »prenosu« ulične umetnosti v ustanovo in ohraniti njeno temeljno značilnost - minljivost,” so zapisali v napovedniku. Številni predstavljeni grafiti so danes namreč že prekriti, izbrisani ali nadomeščeni.

V razstavo so vključili tudi pisna in umetniška dela mladih, ki so jih izbrali na natečaju. Svoj prostor na muzejskih stenah bodo tako našli Arne Primc, Naja Skuhala Žaja in Gaja Bumbar.

Ob razstavi bodo izdali tudi mednarodni zbornik strokovnih prispevkov, ki tematiko grafitov osvetljuje z umetnostnozgodovinskega, sociološkega, pedagoškega, estetskega in kulturnega vidika, ter razširja razmislek o grafitih kot izrazni, družbeni in prostorski pojavnosti. Avtorji prispevkov so poleg kustosov Notranjskega muzeja še Gregor Bulc in Igor Nadjalin, Božidar Zrinski, Hana Brus, Ljiljana Radošević, Uroš Dokl ter Srđan Tunić.