Kaj imamo: RTV Slovenija ali zopet RTV Ljubljana?

Januarja se je na položnicah dvignil znesek RTV prispevka, ki pa zavodu ne bo kaj prida pomagal, saj se z novim letom tudi dvigujejo plače javnim uslužbencem, med katere sodijo tudi zaposleni na RTV Slovenija. Ta se znova financira po dvanajstinah, saj programsko-poslovni načrt za letos še ni bil sprejet. So pa v vodstvu zavoda pred koncem leta očitno razmišljali, kje še kaj prihraniti. Predvsem na račun obeh regionalnih centrov.

KOPER, LJUBLJANA > S sprejemom novega zakona o RTV Slovenija leta 1994 se je največja medijska hiša v državi centralizirala. Prejšnje samostojne enote znotraj zavoda, s svojimi direktorji in žiro računi, so izgubile samostojnost. Radio Koper-Capodistria in TV Koper-Capodistria sta bila poprej statusno ločena, tako kot Radio in TV studio Maribor. Leta 1994 so jih združili v dva regionalna RTV centra, programe pa podredili direktorjem v Ljubljani.

Ko notranjih kadrovskih rezerv ne bo več

Leta varčevanja se bolj kot v centrali poznajo v regionalnih centrih, kjer predčasno upokojevanje, s tem pa tudi zapiranje delovnih mest, in ne nadomeščanje kadra, krepko bolj občutijo kot v Ljubljani, kjer mnogi že dolgo manjkajoča sredstva za delovanje zavoda vidijo v obeh regionalnih centrih. Ker odhodov kadra v veliki meri ne nadomeščajo, regionalni programi počasi prihajajo blizu stopnje, ko notranjih kadrovskih rezerv ne bo več. S tem pa tudi do samo ukinitve programov ne bo več daleč. Slovensko uredništvo TV Koper je v zadnjih letih kadrovsko prepolovljeno. Prav tako ima težave tehnična produkcija, omejeno je najemanje zunanjih sodelavcev.

Kako je v Italiji?

Tuji javni servisi vedno več pozornosti namenjajo lokalni informaciji. Italijanska javna RTV Rai je po BBC drugi največji evropski javni servis. 20 deželnih sedežev (štirje so del osrednjih produkcijskih centrov v Rimu, Neaplju, Milanu in Torinu) dnevno proizvede vsaj uro lastnega TV programa, skupni jutranji dnevnik deželnih sedežev na tretjem programu in oddaje za nacionalno tretjo mrežo. Proizvedejo tudi lastne radijske oddaje. Kadrovsko in produkcijsko so močnejši sedeži z manjšinskimi radijskimi in TV programi. V Trstu za program v slovenščini in furlanščini, v Boznu in Trentu v nemščini in ladinščini ter v Valle d'Aosti v francoščini. Letni RTV prispevek je v Italiji 90 evrov.

Do predlani si nihče, z izjemo nekaterih svetnikov prejšnjih sklicev sveta zavoda, ni upal javno razmišljati o ukinitvi obeh centrov oziroma programov. Si pa je to privoščil novi programski svet, imenovan po novem zakonu o javni RTV. Svet je konec leta 2023 vodstvu naložil, naj zaradi rdečih številk pripravi in predloži izračune finančnih in kadrovskih učinkov več morebitnih ukrepov. Med drugim ukinitev glasbene produkcije, regionalnih televizijskih in radijskih programov, pa tudi, kakšen bi bil učinek znižanja plač.

Pridobili smo delovni dokument

Predlog je seveda naletel na buren odmev in odpor, a podobna razmišljanja znotraj zavoda še tlijo. Konec novembra lani je regionalna centra na tnalo znova vzela sedanja uprava pod vodstvom Natalije Gorščak. Pridobili smo splošni delovni dokument Usmeritve za prilagoditev finančnega načrta 2025, ki so ga poslali vodjem posameznih enot in pod katerim je podpisana uprava RTV Slovenija. Pristnost nam je potrdilo več virov. V njem so za oba regionalna centra zapisali naslednje: “Regionalna centra usmerita svojo dejavnost v plemenitenje programov osrednjih medijev z regionalnimi vsebinami, kar pomeni, da opuščata oddaje na regionalnih mrežah in svojo dejavnost usmerjata v nacionalne mreže. Narodnostni program za italijansko manjšino svoje delovanje usmeri izključno v produkcijo vsebin o manjšini v Sloveniji in manjšini v Italiji za manjšino v Sloveniji in za Slovence Italiji.” Dokument se konča s stavkom: “Preoblikovanje javnega zavoda RTV Slovenija bomo začeli postopoma in načrtno pripravljati v letu 2025, kot je bilo dogovorjeno.”

V Ljubljani mnogi že dolgo manjkajoča sredstva za delovanje zavoda vidijo v obeh regionalnih centrih

Iz zapisanega bi lahko razumeli, da naj bi ukinili programa radia Koper in Maribor ter TV Koper in Maribor, medtem ko bi za program za Slovence v Italiji skrbel kar program za italijansko manjšino. Vse zapisano je sicer v popolnem nasprotju z veljavnim zakonom o RTV. Po naših podatkih je dokument pričakovano povzročil precej razburjenja, v vodstvu zavoda pa so spoznali, da je neuresničljiv, zato je bil hitro opuščen.

Na RTV Slovenija smo naslovili nekaj vprašanj. Kakšen status je predviden za regionalna centra v Kopru in Mariboru? Je v luči varčevanja predvidena krnitev produkcije za potrebe regionalnih programov in usmeritev v produkcijo za nacionalne programe? Je v prihodnosti predvideno združevanje programov za slovensko narodnostno skupnost v Italiji v okvir oziroma pod ingerenco programov za italijansko narodnostno skupnost pri nas? V kolikšnem delu naj bi država v letu 2025 sofinancirala te programe? Kje vodstvo RTV v okviru verjetnih sprememb organiziranosti zavoda in napovedi o vnovičnem spreminjanju zakonodaje vidi vlogo regionalnih centrov, njihovih programov, njihovo organiziranost in financiranje?

Ker odhodov kadra v veliki meri ne nadomeščajo, regionalni programi počasi prihajajo blizu stopnje, ko notranjih kadrovskih rezerv ne bo več. S tem pa tudi do samo ukinitve programov ne bo več daleč. Slovensko uredništvo TV Koper je v zadnjih letih kadrovsko prepolovljeno. Prav tako ima težave tehnična produkcija, omejeno je najemanje zunanjih sodelavcev.

Tik pred koncem leta so nam iz službe komuniciranje poslali skupen odgovor na zastavljena vprašanja. “RTV Slovenija je pri pripravi programsko-produkcijskega načrta (PPN) dolžna izvajati javno službo v skladu z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1). Javni interes je zagotoviti kakovostne vsebine za celotno prebivalstvo, kar vključuje tako nacionalne kot regionalne programe, pri čemer pa moramo upoštevati finančne zmožnosti javnega zavoda. Zakonodaja predpisuje izvajanje posebnih programov za narodnostne skupnosti. Vprašanje sofinanciranja programov za narodne skupnosti s strani države je povezano s proračunskimi odločitvami, ki niso v naši pristojnosti.”

Težnje krčenja so za zdaj opustili

Pomemben je del odgovora glede regionalnih centrov, ki je povsem v nasprotju z razmišljanjem v delovnem dokumentu. Zapisali so: “RTV Slovenija se zaveda pomena regionalnih centrov za zagotavljanje vsebin, ki odražajo lokalne potrebe in kulturno raznolikost. Morebitne spremembe organiziranosti zavoda so v pristojnosti zakonodajalca, vodstvo RTV Slovenija pa se bo zavzemalo za to, da regionalni centri ostanejo pomemben steber javnega servisa ter da bo njihovo financiranje stabilno in primerno za izvajanje njihovega poslanstva.”

Težnje krčenja obeh centrov na raven dopisništev za nacionalno TV in radio, so torej trenutno opustili. A se bodo gotovo še pojavljale, vsaj dokler ne bodo znotraj zavoda končno uspeli ovrednotiti, koliko jih stane minuta proizvedenega programa, in izdelali neodvisne analize produktivnosti zaposlenih, s katerimi bi ugotovili, koliko zaposlenih (in kje) dejansko potrebuje zavod. Večja verjetnost je, da bosta centra prej klecnila zaradi kadrovske suše.

---