Jutri na festivalu Pri svetilniku premiera čezmejne koprodukcije, glasbene predstave Naša Familija
Le kdo se ni že kdaj vprašal, kaj je pravzaprav družina? Onkraj Slovarja slovenskega jezika in socioloških definicij ... Tudi ali zlasti o tem se namreč sprašuje glasbena predstava Naša familija, ki jo bodo združeni ansambli Gledališča Koper, SSG Trst in reške Italijanske drame HNK Ivana pl. Zajca jutri zvečer premierno predstavili na 4. mednarodnem otroškem festivali Pri svetilniku, od koder se bo v prihajajoči sezoni selila čezmejno na vse tri odre.
KOPER > Na današnjem srečanju z novinarji je bilo čutiti vzdušje pričakovanja, tisti znani “komaj čakam”. Prvo avdicijo za predstavo so izpeljali že lanskega septembra, režiser in skladatelj Marjan Nećak je nad Našo familijo (besedilo in songi so delo Saše Eržen), kot je zrasla v tem času, navdušen. “Ker predstava govori o najstnikih, ki živijo v mladinskem domu brez staršev, smo se največ spraševali, kaj je v resnici družina. Vse bolj ugotavljam, da imamo v gledališču podobno stanje, kot mladi v domu, da smo otroci, igramo mlade in se obenem igramo ... Že o procesu izbire igralcev iz treh gledališč, bi lahko napisal kratko knjigo. In res, redko se zgodi, da postanemo med procesom kot ena velika družina - običajno to rečemo, a lažemo. Tokrat se je pa res zgodilo,” je zatrdil Nećak, ki je že režiral koprodukcijo koprskega in tržaškega gledališča Lepa Vida.
Kajpada je bilo v procesu postavljanja predstave treh gledališč, ki delujejo v treh država in v vsaj treh jezikih, nemalo izzivov, a prvotni ustvarjalni kaos, kot ga je imenoval režiser, se je na koncu zgostil v predstavo, ki nagovarja široko občinstvo: “V predstavi smo komunicirali v gledališkem jeziku. In menim, da smo ustvarili predstavo, ki ne predstavlja le koprskega, tržaškega in reškega gledališče, ampak presega meje in gre lahko tudi v Evropo in naprej v svet.”
Rok Matek
igralec
“S svojo zelo preprosto zgodbo predstava odpira kompleksna in družbeno odgovorna vprašanja, ki jih zlahka zazna, kdor ima odprto srce. Bistvo pa je imeti rad in ljubiti tukaj in zdaj.”
Preseganje vsakršnih meja
Da gre za uprizoritev, ki presega vsakršne meje in izzive, soglašajo tudi vsi direktorji gledališč: Giulio Settimo z Reke, Danijel Malalan in Katja Pegan. Malalan je med drugim poudaril, da je geslo za novo sezono Slovenskega stalnega gledališča Trst Brezmejne nežnosti nastalo prav zaradi te predstave. Brezmejno sodelovanje namreč gledališča že dolgo udejanjajo, spomnil je tudi na Barufe, pri katerih je sodelovalo gledališče iz Pule. Skupni prostor vselej poudarja tudi koprska direktorica, ki že dolgo verjame, da je na relaciji Reka - Pula - Koper - Trst, prej še Nova Gorica - “prostor velikega glasbenega, komedijskega in igralskega talenta”.
Sedem najstniških sirot igrajo: z Reke Leonora Surian, Elena Brumini, Serena Ferraiuolo in Adrea Tich, iz Trsta Pia Škvarča in Urša Kavčič, ki sta bili izbrani na avdiciji, ter Koprčani Mak Tepšić, Blaž Popovski in Rok Matek.
Družina v gledališču, družina na odru
Dogajanje, kot omenjeno, je postavljeno v mladinsko “sirotišnico”, kjer si sedem mladih obeta, da bi z zmago na pevskem tekmovanju lahko odkupili staro vilo, v kateri domujejo z domskim vzgojiteljem, ki ga igra Rok Matek. “S svojo zelo preprosto zgodbo predstava odpira kompleksna in družbeno odgovorna vprašanja, ki jih zlahka zazna, kdor ima odprto srce. Bistvo pa je imeti rad in ljubiti tukaj in zdaj,” je dejal Matek.
Igralka Elena Brumini je ob tem poudarila, da se tema sirot najpogosteje dotika dojenčkov in malčkov, “nikoli se ne pogovarjamo o mladih, o generaciji Z”. Peganova je o vsebini dodala: “Družina ne raste vedno pod isto streho. To streho si najde vsak sam.”
V glasbeni predstavi oz. muzikalu ima pomembno vlogo glasba, ki je, kot je zatrdil Nećak, lahko le sodobna, pisana na kožo mladim. Za gib je poskrbel Klemen Janežič, za bivalno okolje odrske družine je scenograf Valentin Svetozarev, oblekla jo je kostumografinja Mia Popovska, videoprojekcije so delo Marina Lukanovića, mojster svetlobe pa je Jaka Varmuž.
