Jezik - pravica do mladosti
Ali veste, kaj pomenijo okrajšave btw, omg, tp, rtm, ju3 ipd., ki jih mladi uporabljajo, ko se z vrstniki pogovarjajo na spletu in v sms sporočilih? Morda veste, kakšen je za mladega Izolana pomen besede, kadar reče, da je nekaj “mastno”? Ali odrasli imajo dostop v svet njihovega jezika ali so tam nezaželeni?
KOPER>Ob slengu, jeziku mladih, se odpira našteto vprašanj: o zmožnostih govorcev slenga, da uporabljajo druge zvrsti jezika v različnih položajih komuniciranja, o razvoju jezika, ki je nedvomno odvisen od pestrih kulturnih prepletanj na različnih družabnih omrežjih svetovnega spleta, pa tudi kaj se v teh hitro spreminjajočih jezikovnih razmerah dogaja s knjižno normo, koliko jo mladi še obvladujejo in kaj sploh vemo o “jezikovnem znanju” gimnazijskih maturantov. Ta in še druga vprašanja so si včeraj, na okrogli mizi Jezik in jeziki mladih na Fakulteti za humanistične študije v Kopru (FHŠ), zastavljali slovenisti.Okroglo mizo je vodila izredna profesorica, sicer tudi dekanja FHŠ, slovenistka Vesna Mikolič.
Na okrogli mizi sta Erik Toth, doktorski študent zgodovine na FHŠ, in Mirna Buić, doktorska študentka lingvistične antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, predstavila Slovar izolskega slenga, katerega avtorja sta, njegova druga izdaja pa obsega 750-760 gesel. V izolskem slengu je veliko italijanskih, srbskih, hrvaških in angleških besed.
Gostje omizja, profesorice slovenskega jezika na srednjih šolah v Kopru, Izoli in Piranu, so se strinjale, da so mladi ljudje pri uporabi jezikovne zvrsti pragmatični. Natanko vedo, s katerimi ekspresivnimi izrazi bodo prepričali svoje starše, da bodo prišli do želenega cilja. Z učitelji ne govorijo tako, kot se pogovarjajo s svojimi vrstniki na spletu. Za dosego cilja so jezikovno zelo spretni in inventivni, so pa med njimi opazne razlike v optimizmu glede obvladovanja knjižne norme, ki jo bodo, ko nehajo biti mladi, kot intelektualci nedvomno potrebovali.
Pisatelj, pesnik in esejist Iztok Geister, ki se je ob številnih dijakih in študentih udeležil okrogle mize Jezik in jeziki mladih, meni da mladi ljudje danes ne razumejo več besednih iger v jeziku.
Senija Smajlagić, profesorica slovenskega jezika na Srednji ekonomsko-poslovni šoli Koper, je praktična, duhovita in optimistična: “Pri vseh kratkočasnih knjigah, ki danes izidejo, naj bi petnajstletnik bral Homerjevo Iliado v verzih!”
Presojanje znanja knjižnega jezika po pisanju mladih na družabnih omrežjih je namreč napačno. Po Smajlagićinem mnenju je vzrok za pesimizem v napačni terminologiji. Mladi ljudje si v spletnih klepetalnicah namreč ne “pišejo”, temveč se pogovarjajo, kot bi se pogovarjali, če bi šli skupaj na kavo. Zato je povsem nenaravno pričakovati, da bodo zapisovali stavke v knjižni normi. Pač pa “govorijo” v slengu z besedjem in neštetimi okrajšavami iz različnih jezikov.
Elen Slavec, profesorica slovenskega jezika na Gimnaziji Koper, je med drugim opozorila, da pravzaprav o “znanju jezika” gimnazijskega maturanta tako rekoč ničesar ne vemo. O tem ni bilo namreč narejenih nobenih raziskav. In tudi tega ne vemo, kaj pod tem “znanjem jezika” danes razumemo. Nesporno je tudi, da je za obvladovanje knjižnega jezika nujno branje, da pa mladi leposlovja - razen izjem - ne berejo več. To seveda nikakor ne pomeni, da mladi tudi sicer ne berejo več, je pa povsem neraziskan vpliv branja raznorodnih spletnih strani na obvladovanje različnih jezikovnih ravni pri mladem človeku.
Maša Rolih, doktorska študentka slovenistike, je v analizi slenga med drugim omenila rabo vulgarizmov, ki pa niso znamenja subkulture ali mladostnega uporništva, temveč se te besede nezavedno vrivajo v jezik mladih in tudi nezavedno uporabljajo, denimo jebi ga, fuck itd. Po mnenju Lilijane Gustinčič Furlan, mlad človek potrebuje svoj jezik, s čimer izraža tudi pravico do mladosti. Sleng je namreč izraz sproščenosti.
Bojana Milutinović, profesorica slovenskega jezika na Srednji gostinski turistični šoli Izola, pa je iz izkušnje s svojimi otroki opozorila, da si mladi ljudje ne želijo, da bi odrasli vdirali v njihov jezik, da bi ga hoteli razumeti. Ni jim prav, če odkrijejo, da vtp pomeni “volim te puno”.
MAJDA SUŠA