Jazzist, ki je na noge spravil amfiteater
Sklepno dejanje 23. mednarodnega srečanja saksofonistov SaxGo19 je Kulturni dom Nova Gorica zaupal zvezdi svetovnega kova.
Alt saksofonist Kenny Garrett je v amfiteatru gradu Kromberk s svojo skupino, ki jo sestavljajo basist Corcoran Holt, pianist Vernell Brown, bobnar Marcus Baylor in tolkalec Rudy Bird, poslušalce popeljal na jazzovsko potovanje. V fuziji jazza z mnogimi primesmi od post-bopa, free-funka, swinga do bluesovskih form ni samo pokazal svojega edinstvenega pojmovanja jazza, ampak tudi neizmerno veliko nians od tradicionalnega pa do sodobnega jazza, ki je koncert na koncu pripeljal do nepričakovanih razsežnosti.
Ples je bila rdeča nit večera detroitskega saksofonista. Njegov najnovejši album Do Your Dance! (2016) je skupek skladb, ki jih povezujejo plesno navdahnjen “beat” z afriškimi ritmičnimi obrazci in pogoste melodične gospel asociacije. Vse to pa temelji na sodobnem jazzu, ki izhaja iz tradicionalnega “straight-ahead” jazza sedemdesetih in osemdesetih let. Skladbe so od intelektualnega z zapleteno in enigmatično strukturo postopno prehajale do r'n'b-ja, hip-hopa in jazza s pridihom latinskoameriških plesov.
Kenny Garrett, ki se je kot mladenič kalil po detroitskih jazzovskih klubih v sedemdesetih letih, se je v tridesetletni glasbeni karieri uveljavil tudi kot profiliran skladatelj. Med njegovimi pomembnimi glasbenimi postajami so tri, ki so ga trajno zaznamovale: sodelovanje z Orkestrom Duka Ellingtona, kjer je začel še kot mladi nadobudni ljubiteljski saksofonist, selitev v New York - v svetovni jazzovski center, kjer se je popolnoma realiziral - in petletni angažma, najdaljši na njegovi glasbeni poti z eno skupino - z Milesom Davisom. Prislužil si je pet nominacij za grammy in leta 2010 za album Live CV (2009) s skupino Five Peace Band skupaj s flavtistom Chickom Coreo to nagrado tudi prejel. Pomemben je tudi častni doktorat, ki so mu ga podelili leta 2011 na Berklee College of Music.
V Kromberku se je njegov kvintet predstavil z glasbo, dostopno poslušalcem. Glasbeni slog se je nemalokrat pokazal, navkljub rabi značilnosti lahkotnejših glasbenih zvrsti, dovolj zahteven in še zdaleč ne samoumeven. Garrettova tehnika in glasbene spretnosti članov so zavidljive, igra je naravna in navdahnjena s karizmatično odrsko pojavnostjo. Saksofonist je med drugim sedel za klavir, koncert pa je kvintet zaključil s plesom in tako razkril še zadnjo plast svoje vsestranske glasbene osebnosti, ki ni ozko usmerjena v intelektualnost, ampak v sebi skriva strast do življenja. S preprosto mantro “work it out” (vadi, delaj), ki je namigovala, da se je treba za vsak cilj v življenju truditi, je na noge dvignil prav vse - od direktorjev in kulturnikov do predstavnikov ameriškega veleposlaništva, tudi ugledne profesorje saksofona, mlade saksofoniste in poslušalce, ki so ga prišli poslušat z vseh koncev Slovenije.
Kenny Garrett je občinstvo vabil z “get on the train” - skoči na vlak - in s tem aludiral na vlak življenja, ki ga poganjajo vizija, ustvarjalnost, sanje. Vse pa se zaključi z nagrado, ko se po trdem delu prepustimo lahkotnemu utripu. Tak je tudi njegov jazz - lahko zelo akademsko zapleten ali pa ljudsko sproščen.
