Glasbeni izbor PN 2025: Tudi prihodnje leto bomo glasbo poslušali z odprtimi ušesi

Povsod je lepo, a doma je najlepše. Zato začnimo na Primorskem. Tukajšnja tla so bila na glasbenem področju letos izjemno plodna. Iz istrske rdeče prsti je tako denimo vzklil album Zev akustičnih metalcev, tudi lanskoletnih RŠ-evih klubskih maratoncev Bregove Dere. Prav ste prebrali - akustični metal. Plošček bi lahko razumeli kot nekakšno smiselno nadaljevanje zgodbe, ki so jo pred slabimi desetimi leti z albumom Transnatura začrtali “kontinentalci” Noctiferia (tem se je v minulem letu pridružil kleni Istran, bobnar David Bordon).

Slovensko grudo je gotovo zatresel tudi tolminski fenomen Bakalina Velika, ki je v svet poslal celovečerec Use kar sije in poslušalcem širom Slovenije milo rečeno vzel sapo. Mistično združevanje folka, etna, rocka, jazza in še česa je preprosto nekaj, kar mora najti mesto v glasbenem izboru Primorskih novic. Preprosto magično.

Če je na Tolminskem donel simfonij (lajni podobno godalo, ki proizvaja zvok z ročno vrtečim se kolesom, ki drgne ob strune; ang. hurdy gurdy), so v Vipavski dolini prisegali na tamburico. Poskočni mladci TamburaTeam, ki smo jih gostili tudi na prazničnem koncertnem večeru Primorskih novic, so v samozaložbi izdali svoj drugi album Štalske štorije. S ploščkom so fantje dokazali, da ostajajo bend, ki zna z glasbo in jezikom ujeti tako vipavski prah kot jamajški veter, pa čeprav snemajo med kravjimi muki in kozjimi bleki.

V Istri so leto 2025 gotovo zaznamovali akustični metalci Bregove Dere.

Foto: Frenk Riemer

Na Bistriškem je odmeval jazz ... in Žižek

Medtem ko so se drugod po Primorski kalili “alternativci” in “hipiji”, so se pregovorno punkovski Bistričani tokrat pokazali v svoji “študioznosti”. Prekaljeni jazz trio Mind Tree, ki ga tvorijo brata Žiga in Peter Smrdel, sicer dva izmed bolj aktivnih glasbenikov pri nas, in Matic Štemberger, je lansko leto predstavil Suite for Shattered Dreams in ga posvetil žrtvam nasilja po svetu, sploh tistim v Gazi. Fantom morda delamo krivico, saj smo jih v uvodu tega odstavka brezsramno oklicali za “jazzerje”, čeravno gre pri Mind Tree za žanrsko izrazito fluidno zasedbo. Še Slavoj Žižek jim je rekel “ja”, ko so ga milo prosili, če lahko izsek njegovega govora uporabijo pri skladbi The End ... Is Near.

No, Primorske novice ne bi bile primorske, če ne bi na tej točki omenili še Rudija Bučarja z albumom Kamen trn brin in njegovega bratranca Drilla, sicer zastavonoše slovenskega rapa, ki je lansko leto izdal album Momentum.

Na seznamih, kot je ta, se redko znajdejo albumi, ki na nosilcih zvoka združujejo terensko zvočno umetnost. Leta 2025 se Primorska lahko pohvali z enim najbolj odmevnih albumov terenske zvočne umetnosti. Martina Testen in Simon Šerc sta postregla z albumom Nokturno, naborom osmih posnetkov, ki predstavljajo zvočno krajino slovenskega gozdovja in podeželja.

Pestro tudi onkraj primorskih ...

Glasbeno leto je bilo plodno tudi drugod po državi. Vtis na sceni so tako pustili konjiški vrači Vraževerje z albumom Folklorni ritualizem, black metalci Kamra z Unending Confluence, ljubljanski stonerji Ambra in Remnant, vokalna čarodejka Patricija Škof (poznamo jo iz tria birds of unknown) z Exploration of My Own Voices, balkanska diva Senidah in njen Sen i Dah, greh bi pa bi bil, če bi na tej točki izpustili album In The Wind of Night ene najprodornejših domačih folk skupin Širom, ki ga je še časopis The Guardian uvrstil na drugo mesto lestvice desetih najboljših folk albumov leta.

Širom je zasedba, ki se je v minulem letu gotovo uveljavila kot eden najpomembnejših slovenskih glasbenih izvoznih produktov.

Foto: Bobo

... in slovenskih meja

Kaj pa na tujem? Pred časom smo zapisali, da je Dominic Harrison odrastel, Yungblud pa ne bo nikoli. In to drži kot pribito. Z albumom Idols je Yungblud gotovo pustil vtis in se uveljavil kot eden od nosilcev novodobnega rocka, na prestolu pop kraljice pa gotovo ostaja Lady Gaga, ki je lani postregla z albumom Mayhem.

Monumentalni status si bo z leti gotovo prislužil album Private Music ameriških Deftones. Enako velja za Deafheaven in njihov šesti studijski album Lonely People With Power in njihove rojake Twenty One Pilots, ki so septembra oboževalce “pobožali” z Breach. Tu so še britanski Sleep Token z Even in Arcadia, pa skate punk/metalcore nostalgiki A Day To Remember z Big Ole Album vol. 1, nemški black metalci Der Weg einer Freiheit z Innern, Architects z The Sky, the Earth & All Between, francoski synthwave titan Perturbator z Age of Aquarius, francoski avantgardisti Blut Aus Nord z Ethereal Horizons, ruski Kauan z Wayhome, škotski Bleed From Within z Zenith in Pigs Pigs Pigs Pigs Pigs Pigs Pigs z Death Hillarious.

President je obenem tudi psevdonim zamaskiranega pevca skupine, ki je letos maja eksplodirala na metalski sceni.

Foto: Posnetek Zaslona

Če bi morali na tujem izpostaviti zasedbo, ki nas je v letu 2025 najbolj presenetila, pretresla in očarala, so to gotovo britanski skrivnostneži President in njihov kratkometražni prvenec King of Terrors. Gre za EP, ki živi na presečišču elektronskega popa in sodobnega metalcora. Je izdelek, ki je obenem preveč premišljen in preveč iskren, da bi ga bilo mogoče zlahka zavrniti. Kljub temu, da President diši po industrijskem projektu, po natančno zasnovanem eksperimentu, ki nagovarja fene Sleep Token, dejstvo ostaja: zadeva zveni. Dobesedno.

Za konec se zdi prav, da leto 2025 sklenemo brez rangiranja, brez zmagovalcev in brez dokončnih sodb. Seznam ni lestvica, temveč zvočni zemljevid leta. Zemljevid, v katerem so se srečevali gozdovi in klubi, tereni in studiji, anonimnost in velika imena. Če nas je leto 2025 česa naučilo, je to, da je glasba še vedno prostor tveganja, preseganja in iskrenosti, ne glede na to, ali prihaja iz vipavskega hleva, tolminske doline, londonskega podzemlja ali kalifornijskega studia. In čeprav je povsod lepo, je najlepše tam, kjer zvok še vedno pomeni več kot algoritem - tam, kjer ga poslušamo z odprtimi ušesi. •