Iz notredamske katedrale v koprsko stolnico

KOPER • Zeinlerjevi zgodnji glasbeni uspehi so botrovali povabilom na razne festivale. Kljub svoji rani mladosti je že koncertiral v katedrali Notre Damme v Parizu, v Mariinskemu gledališču v Sankt Peterburgu, v Tonhalle v Zurichu, v Konzerthaus na Dunaju, minulo nedeljo tudi na orglah koprske stolnice.

Nedeljski koncert je bil 'očiščen' všečnosti in ubogljivosti. Prva izvajana skladba Piece heroique skladatelja Cesarja Francka je bila, tako kot večina njegovih del, zaznamovana z meditacijo in resnostjo. Franckova skladateljska tehnika sloni na jasnem in doslednem izpeljevanju glasov. Takšna je bila tudi izvedba. Čustvena vsebina je dala skladbi plemenito in mehko harmonijo. Igrivo, vendar zadržano.

Slišati je bilo tudi Pridiganje pticam Sv. Frančiška Asiškega Franza Lizsta. Kdo ne pozna izrazne moči v njegovih simfoničnih pesnitvah! Poleg klavirskih del, pesmi s klavirsko spremljavo, zborovskih del, opere, orkestrskih skladb, skladb za klavir in orkester, komornih koncertov in priredb je napisal tudi 65 cerkvenih zborovskih skladb in 11 orgelskih kompozicij.

Francoski skladatelj, organist pri cerkvi Svete trojice v Parizu in ornitolog Olivier Messiaen je bil med tistimi skladatelji, ki so s svojim vplivom oblikovali “novo glasbo”. Bil je učitelj novih generacij, med njegovimi učenci sta bila tudi Pierre Boulez in Karlheinz Stockhausen. Menil je, da v glasbi ni nasprotij med duhovnim in posvetnim. Svoj slog je našel v študiju ritmičnih problemov indijske, gregorjanske in srednjeveške glasbe. Celo življenje je občudoval vitražna cerkvena okna in si jih vedno znova želel upodobiti v glasbi. V nedeljo je Zeinler izvedel Vnebohod, ki je nastal 1933. Vsebinska in duhovna naravnanost v mnogih Messianovih delih je tudi ptičje petje.

Zeinier je na koprskem koncertu izvedel tudi Fantazijo in fugo na koral Aleluja, op. 52. št.3 Maxa Regerja. Poudaril je skladateljevo izrazno sredstvo, ki leži v spoju polifonije J.S. Bacha s takrat novimi harmonskimi učinki.

Johannes Zeinler je poslušalce nadušil z interpretativnimi kontrasti ter s širokim, polnim in odmaknjenim orgelskim zvokom. Izrazil je to, kar lahko orgle s svojo dinamiko zvoka, navduši poslušalce. Orodja glasbene izvedbe so različna. Izvajalec pa je tisti, ki izbere glasbeni jezik s katerim bo komuniciral s poslušalci. Tudi glasbeni jeziki so mnogoteri. Nedeljski koncert je s transcendentno refleksijo presegel notne zapise. Izpovedno in interpretativno je bil pravi dinamični babilonski stolp.