Istrske nunalce ne bodo šle v pozabo

ISTRA, SLOVENIJA > Marino Kranjac, ki je tudi raziskovalec in poustvarjalec istrske glasbene ljudske dediščine v vseh treh jezikih Istre, je pobudo za vpis v register podal skupaj z muzejsko svetnico, etnologinjo Tino Novak Pucer iz Pokrajinskega muzeja Koper. Kot nosilca sta v register vpisana Marino Kranjac in Guerino Vojko Koterle. “Za ta predlog sem se po tehtnem premisleku odločil, ker se tovrstno znanje izdelovanja zelo hitro izgublja. Po doslej znanih podatkih sva z Vojkom Koterletom (nekdanji član Šavrinskih pup in ragazonov, Šavrinskih godcev in zdaj zasedbe Moja mama kuha kafe) še zadnja iz slovenskega dela Istre, ki še znava izdelati celo vrsto različnih preprostih glasbil. Ta so v Istri izdelana iz trstike, torej po naše kanele, drevesnega lubja, živalskih rogov in deloma iz lesa,” pravi Kranjac. Poudari, da predvsem iz kanele je možno izdelati veliko različnih glasbilc, od piščali, piskal, raglje, brenkal in godal. “Tem domačini rečemo pišćalca, piskalić, fis'cioto, škrbetulja, zenzalić in kot najbolj znano glasbilo je tukaj nunalca, nonola ali piskalo na kartafino,” pojasni istrski glasbenik, ki je že kot član legendarne Istranove nato pa kasneje še s sestavi Vruja, Pišćaci in drugimi močno razširil prepoznavnost ljudske istrske glasbe.