Iščejo jih, tudi kradejo
Daljna preteklost je vse prej kot dolgočasna, se je vnovič izkazalo na dvodnevnem znanstvenem posvetu Divina - dnevi Andrea Diva iz Justinopolisa, četrtem zapored. Letošnjega so posvetili Santoriu Santoriu.
KOPER > Velike ume, ki so živeli in ustvarjali v Kopru, tedaj Justinopolisu, pospešeno spoznavamo od leta 2016, ko sta mednarodni znanstveni simpozij na noge postavila Peter Štoka, vodja domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Srečka Vilharja, in dr. Gregor Pobežin, klasični filolog s Fakultete za humanistične študije.
V osrčju prvega srečanja je bil Andreas Divus, svetovno znan renesančni učenjak, avtor prvih tiskanih latinskih prevodov Iliade in Odiseje. Drugega so posvetili Petru Pavlu Vergeriju ml. (1498-1565), osrednje ime lanskega pa je bil Marco Petronio Caldana, pesnik, sredi 17. stoletja rojen v Piranu.
Letos tudi poljski in hrvaški znanstveniki
V četrtek in petek so na simpoziju nastopili še Jacek Pokrzywnicki in Grzegorz Kotlowski z Univerze v Gdansku na Poljskem, Adriana Grzelak-Krzymianowska in Maria Judyta Wozniak z Univerze v Lodzu na Poljskem, Zrinka Mileusnić, Neža Čebron Lipovec in Jadranka Cergol s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, Matej Hriberšek s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Milenko Lončar z Univerze v Zadru.
S predstavitvijo nove, 10. številke zbirke Bibliotheca Iustinopolitana, v kateri so zbrani raznoliki prispevki z lanskega simpozija, je Pobežin v četrtek v sejni dvorani Pretorske palače tudi pričel letošnji posvet. Veseli ga, da je sodelujočih iz leta v leto več.
Na posvetu, pri katerem sodelujeta še ZRC SAZU ter Društvo za antične in humanistične študije Slovenije, so nastopajoči tudi letos osvetlili različne kotičke zgodovine, posebne pozornosti pa je bil deležen Santorio Santorio (1561-1636), zdravnik, rojen v Justinopolisu. Izumil ali izpopolnil je vrsto pomembnih naprav, tudi termometer in pulsilogium, napravo za merjenje ritma srčnega utripa.
Njegove knjige, ki jih je v zadnjih letih v okviru projekta Memoria patriae kupila koprska knjižnica, je pokazal Štoka. Največ pozornosti je posvetil zanimivima in dragocenima: iz Londona je za 2362 evrov dobil Ars de medicina statica (1634). “Koprska knjižnica je že imela prvo izdajo, a jo je nekdo ukradel na razstavi leta 1980. Nadomestili smo jo s tretjo izdajo,” je pojasnil Štoka. Učbenik Commentaria in primam Fen primi libri Canonis Avicennae (1626), ki ga je zelo težko dobiti, pa je prek spleta našel v münchenskem antikvariatu: “Poklical sem tja in gospodu povedal, da bi naša knjižnica rada odkupila to knjigo. Pristal je, da jo proda za 3500 evrov, a pod pogojem, da ga popeljem po Kopru in mu pokažem, kje je Santorio Santorio živel in delal. In res, pripeljal se je v Koper, s knjigo.”
