(INTERVJU) Luisa Gergolet: Otipljive besede, ki otrokom ostanejo za vedno
“Sodelovanje med ustanovami omogoča, da ponujamo iskrive, igrive in radosti polne dogodke, ki bodo naše mlade bralce prepričali in navdihnili. Če bomo svoje delo dobro opravili, bodo ti današnji otroci nekega dne odrasli v razmišljujoče, kritične in osveščene osebe, ki bodo naprej krojile usodo slovenščine v Italiji,” pravi Ivana Soban, ki vodi Oddelek za mlade bralce v Trstu.
Sodelovanja SSG in NŠK so v zadnjih sezonah kar pestra. Igralci sodelujejo pri pravljičnih uricah. V okviru teh srečanj gledališče občasno uprizarja tudi predstave za otroke, tako v Trstu kot v Gorici. NŠK in SSG sta aktivno sodelovala tudi na zadnjem Slofestu s potujočo predstavo Sprehod z baronom (s ponovitvami tudi na Oddelku za mlade bralce). Več o tem nam je za prilogo Tantadruj zaupala direktorica Narodne in študijske knjižnice Luisa Gergolet.
Koliko investirate v projekte za otroke?“Poglavitni cilj knjižnice je promocija bralne kulture, v katero spada spodbujanje navezanosti na knjigo že od rojstva, zato knjižničarke veliko vlagamo v pripravo primerne in kakovostne ponudbe za otroke. S tem bodo malčki vzljubili knjigo in si kasneje zaželeli tudi branja njenih vsebin. Tako nastajajo Pravljične urice, srečanja Rojeni za branje, biblio-pedagoške ure za vrtce in šole ter Pravljične minutke. Pri pripravi teh dogodkov sodelujemo z različnimi pravljičarji, igralci in ustanovami, kot je Slovensko stalno gledališče.”
Zakaj je bralna kultura tako pomembna?“Bralna kultura je ključna za otrokov čustveno-kognitivni razvoj, usvajanje jezika in krepitev ustvarjalnosti. Spodbuja empatijo, kritično razmišljanje in razumevanje sveta. Zgodbe otroka učijo razlikovati med dobrim in slabim ter ustvarjajo temelje za življenje. To je, kakor v pravljicah, polno pošasti, ki pa jih s pogumom in poštenostjo lahko premaga.”
Kako lahko na bralno kulturo vpliva vizualni del, se pravi slikanice ali gledališko dogajanje na odru s prepletom besed v živo?“Vizualni elementi slikanic otrokom pomagajo razumeti zgodbo, dopolnjujejo pomen besed, kar je še bolj pomembno pri dvojezičnih ali večjezičnih otrocih. 'Ko otrok zgodbo vidi na odru, postanejo besede otipljive, pravljica oživi, otrokova domišljija pa dobi krila. Takrat se sooči z magijo gledališča,' poudarja Breda Bertalanič, organizatorka Pravljičnih uric v Feiglovi knjižnici v Gorici. Prav zato so pravljične urice in gledališke predstave mnogo več kot le pasivno poslušanje, saj v otroških letih vsako srečanje z umetnostjo šteje. Zato tudi doma skrbno prebirajmo in interpretirajmo pravljice, igrajmo se gledališče, ustvarjajmo prijetno okolje in spodbujajmo aktivno sodelovanje otrok.”
Kakšne so želje in načrti NŠK za naprej?“NŠK in SSG morata skupaj nadaljevati delo v tej jasno začrtani smeri. Verjamem, da kar otrok vzljubi v otroštvu, ostane del njegovega življenja tudi v odraslih letih - naj bo to knjiga ali gledališče ...”