(INTERVJU) Ksenija Majovski: Začnimo pri dobrih načrtih
Društvo slovensko gledališče je ustanovni član in nepogrešljiv člen Slovenskega stalnega gledališča, ki je lani začel sezono z novim odborom in svežimi idejami. Predsednica Ksenija Majovski nam je v pogovoru predstavila zgodovino, dejavnost in načrte tega društva.
Prvo poglavje je pogled v preteklost ... “Po osvoboditvi je postala obnova Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primorje temeljno dejanje za ponoven zagon kulturnega in umetniškega življenja v našem prostoru. Med Zavezniško vojaško upravo ni bilo mogoče urediti statusa gledališča. Šele po priključitvi Trsta k Italiji so se razmere spremenile na podlagi določil Londonskega sporazuma in posledičnih meddržavnih dogovorov. Leta 1959 je bilo ustanovljeno Društvo Slovensko gledališče (DSG), ki je do uvrstitve tržaškega slovenskega gledališča med stalna gledališča v Italiji (1977) skrbelo za njegovo nemoteno delovanje. Več o tem lahko najdete v knjigi naše podpredsednice Bogomile Kravos Slovensko gledališče v Trstu.”
Kakšna so razmerja med DSG in SSG?“Z novim pravnim in finančnim okvirjem po priznanju statusa stalnega gledališča, je DSG postal član upravnega sveta SSG. Spremenila se je seveda njegova funkcija, saj naj bi z raznimi pobudami in dogodki podpiralo naše gledališče in skrbelo za širjenje gledališke kulture, v kolikor ima upravni svet SSG prvenstveno nalogo nadzirati, upravljati in skrbeti za finančna sredstva, ter za nemoteno delovanje gledališke ustanove.”
Katere so dejavnosti, prioritete in načrti društva?“Dosedanji odbori društva so svojo vlogo opravljali na različne načine. Lani izvoljeni odbor je najprej vzpostavil stik z umetniškim in organizacijskim vodstvom gledališča, da bi se podrobneje seznanil z njegovim delovanjem in na tej podlagi sestavil kratkoročni načrt dela. Za uspeh vsake pobude je potrebno sodelovanje. Naši sestanki so plodni, idej ne manjka, nekoliko šibkejša je mogoče finančna plat, pri tem pa nam stoji ob strani Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Začeli smo z nizom pogovorov, ki so segli od zgodovine našega teatra do srečanja z njegovimi ustvarjalci, in sicer z režiserjem Igorjem Pisonom in igralko Laro Komar. Do zaključka sezone imamo v načrtu še pogovor z režiserjem zadnje letošnje produkcije Vitom Tauferjem in z nekdanjim članom tržaškega ansambla Jankom Petrovcem.
Vzpostavili smo tudi stik z odgovornimi za gledališko dejavnost na naših višjih šolah. S tem bi želeli nadaljevati tudi v naslednji sezoni in hkrati ovrednotiti arhitekturno in umetniško vrednost stavbe Kulturnega doma.
Nenazadnje bi omenila še, da je direktor Danijel Malalan na našem občnem zboru izrazil potrebo po oživitvi gledališke šole. Skupaj s Slovenskim izobraževalnim konzorcijem Slov.I.K. in Slovenskim stalnim gledališčem se tudi naše društvo trudi, da bi v naslednji sezoni ponovno vzpostavili tečaj javnega nastopanja in gledališki tečaj. Potekajo pogovori, snuje se načrt in upamo, da bo jeseni lahko steklo izobraževanje v tej smeri.”
Dobro bi bilo nameniti nekaj besed stanju kulture in gledališke umetnosti pri nas ...“Ne zatiskamo si oči pred dejstvom, da je stanje na kulturnem in gledališkem področju, še posebno po pandemiji, v obdobju precejšnjih sprememb in to ne samo v našem okolju: poudarjen individualizem, spreminjanje navad, krhanje občutka za skupnost, številčno krčenje oz. spreminjanje značaja naše družbe nas postavljajo pred nove izzive. Gledališče je 'potopljeno' v to družbeno dogajanje in je tudi njegov odraz. Ob vsem, kar se okoli nas dogaja, večkrat bežimo pred tesnobo z iskanjem zabave in razvedrila in ne želimo razmišljati o tem, kar nas obdaja. Tudi v tem vidim razlog, da se praznijo dvorane, tudi gledališke, da kultura v vseh svojih oblikah izgublja na pomenu in teži, da se na dogajanje odzivamo s hitrimi in poenostavljenimi razlagami in odgovori.”