Igrati v vlogi pevskega zbora

Na vajah je korepetitor Patrick Quaggiato pripravil igralce in sodelujoče zboriste na nastop (in je prvič v svoji glasbeni karieri sodeloval pri dramski predstavi), da bi čim bolj kredibilno odigrali vlogo pevcev, ki so zrcalo male vaške skupnosti. Med njimi ima večjo pevsko vlogo igralka Mirel Knez, ki v to zgodbo vstopa tudi z osebnimi spomini na otroštvo na Švedskem, kjer se je rodila. Igralec Gregor Geč je v svoji karieri že pristopil k temi “pevskega zbora”, saj je pred leti nastopil v televizijski komediji Vaja zbora po scenariju in v režiji Vinka Moderndorferja. Tokrat gre za drugačno zgodbo, v kateri pa se razvija in dopolnjuje njegov pogled na svet zborov. Igralka SSG Tina Gunzek igra vlogo Lene, ki ji zbor prinese življenjski in predvsem čustveni preobrat, tako kot se dogaja protagonistu, dirigentu Danielu. Jure Ivanušič je popoln za to vlogo, saj razume tako govorico gledališča kot glasbe: je igralec, režiser, dramatik, pianist, skladatelj in pevec.

Jure Ivanušič: Nekonvencionalni dirigent dobi drugo priložnost

“Pel sem v šolskem in gimnazijskem zboru, dirigiral pa sem ne samo zboru, temveč tudi Simfonikom RTV Slovenija in simfoničnemu orkestru mariborske Opere. Imam nekaj predznanja in v določenem obdobju me je dirigiranje začelo resneje zanimati, a se nisem spustil v to. Besedilo predstave prikaže vaje, ki jih moj lik vodi dokaj nekonvencionalno ne samo za zbor iz zgodbe, temveč tudi za večino današnjih zborov.

Kar je na odru je režiserjevo delo, kar pa je za odrom, je delo korepetitorja, ki je dobro opravil svojo nalogo in je učinkovito angažiral igralce v pevski proces. Pevski trenutek je realen in kredibilen, saj ni playbacka: vsi pojejo v živo.

Glasba ima velik poudarek v tej predstavi, ni pa glavna premisa. Rdeča nit predstave je osebna pot človeka, ki se zave, da ni izpolnjen, da je njegovo življenje, kljub bogati karieri, v slepi ulici. Podarjena mu je nova priložnost, zato želi končno zaživeti življenje s hvaležnostjo, v vsej svoji čarovniji in lepoti ter skuša odpreti svoje srce ne samo glasbi, ampak tudi ljudem okrog sebe.”

Tina Gunzek: S pomočjo glasbe postanemo boljši ljudje

“Vloga glasbe je pomembna za razvoj vseh likov, ne samo mojega. Dirigent v tekstu reče 'Glasba odpira srca' in vsi gremo skozi proces predstave s pomočjo glasbe, ki ne služi sama sebi, ampak postane nekaj več. S pomočjo glasbe postanemo boljši ljudje. Da se nas glasba lahko dotakne, je treba v tem primeru tudi zapeti in večglasje je izziv, katerega se veselim, saj lahko računamo na zanesljivo zaledje strokovnjakov!”

Gregor Geč: Moč skupine potegne s seboj posameznika

“V tej predstavi imamo protagonista, ki je dirigent, in antagonista, ki je zbor. Različne dinamike so videti na začetku nezdružljive, nato pa moč skupine potegne s seboj posameznika, mu prikaže možnost alternativne poti. Vendar skupnost ni monolit: znotraj pevskega zbora ima vsak lik svoj trenutek, se izraža individualno. Zgodba pa lahko funkcionira samo, če se resnično vživimo v skupnost.

Da bi lahko igrali v vlogi 'zbora', smo imeli veliko pevskih vaj. Štiriglasje ni enostavno, zato so z nami sodelovali izkušeni pevci. Peti v zboru zahteva čisto drugačno koncentracijo: moraš zadeti intonacijo, zaznati harmonijo ... Kot v vsakem športu, vaja dela mojstra!”

Patrick Quaggiato: Izkušnje pevcev se prepletajo z notami

“V resničnem življenju težko dobiš priznanega dirigenta, ki se odloči za prerod amaterskega zbora dejansko iz nule. Ko delaš na določenem nivoju, se ne ukvarjaš več z notami in intonacijo oziroma z bazičnim garanjem. Tudi potek pevskih vaj in odnos pevcev sta drugačna, saj se ne prekinja na primer vaje, ko zvoni telefon. Vzdušje pa je tisto, ki ga doživljamo v naših zborih: volja pevcev, da dosežejo rezultat, kot tudi dejstvo, da življenje resnično vstopa v pevsko sobo, čeprav ne ravno do take mere. V gledališki predstavi so vse emocije ojačane, a je treba priznati, da se delčki življenjskih izkušenj vseh pevcev vedno prepletajo 'z notami'.”

Mirel Knez: Svoje življenje lahko vselej spremenimo

“Odraščala sem na Švedskem in sem v svojem rojstnem mestu pela pod okriljem švedsko-slovenskega društva Ivan Cankar. Pela sem tudi v raznih predstavah. Tokrat pa je moje petje povezano z zanimivo vlogo, ki nosi pomembno sporočilo: lahko spremenimo svoje življenje ne glede to, koliko smo potlačeni in čeprav zgleda nemogoče. Gabriella v sebi ve, da si želi peti. Sploh ne cilja na solo nastop, a ko dobi večjo vlogo v zboru, doseže življenjski preboj. Ko je vse videti nemogoče, se prikaže rešitev. Mogoče se bo veliko ljudi poistovetilo s tem likom, tudi če je njihova želja po svobodi veliko manjša in manj pogojena v primerjavi z Gabriellino.”