Gušto stopi iz televizije

POVIR, PORTOROŽ Najprej sta se na samostojno pot podala njegova mati in oče: Maja Blagovič kot Marija in Milan Vodopivec kot župnik Bonifacij sta pripravila predstavo Iskrena spoved. Zdaj pa gre na romanje njun sin iz Štorije.

Žlahtna komedija

Primož Forte, sicer igralec Slovenskega stalnega gledališča Trst, je najprej vadil v domačih Gorenjah pri Divači, zatem pa v obnovljenem zadružnem domu v bližnjem Povirju, kjer smo ga obiskali. A ni bil sam - pri monokomediji Gušto gre na romanje sodeluje še pesnik, dramatik in gledališčnik Rok Vilčnik iz Maribora.

Sledi dolgo romanje po domovini

Po drevišnji premieri v Avditoriju Portorož bo šel Gušto na romanje po Sloveniji. Prihodnjo soboto, 3. novembra, bo odprl prenovljeno dvorano Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici, na voljo so brezplačne vstopnice. V ponedeljek, 12. novembra, bo nastopil v Španskih borcih v Ljubljani, dva večera zatem pa v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. V nedeljo, 25. novembra, pride v koprsko dvorano Sv. Frančiška, 30. novembra bo spet v ljubljanskih Španskih borcih, kamor se bo vrnil še 18. decembra. V nedeljo, 2. decembra, bo nastopil v Kosovelovem domu Sežana, 8. decembra v Narodnem domu Maribor, 29. decembra pa v Kinogledališču Tolmin. Silvestrovo bo praznoval v Tartinijevem gledališču v Piranu, 26. januarja prihodnje leto obišče Kulturni dom Nova Gorica, 6. aprila Kulturni dom Cerknica ... Domovina ni velika, a romanje bo dolgo.

Ko se je Štorija končala, se je začela njuna samostojna štorija v lastni produkciji. “Na zaključnem srečanju po koncu nadaljevanke mi je Rok rekel, da ima Gušto najbrž še kaj povedati,” pravi Forte. “Ker pa se je Gušto za eno leto umaknil iz mojega življenja, sem se spraševal, ali se lik ni že izpel.”

Srečanja z gledalci in zlasti gledalkami so ga prepričala o nasprotnem: “Ko obiščem kako prireditev, me preseneti, kako živ ostaja Gušto. Mojo družino obdajo gospe, me nagovarjajo, objemajo ... Jasno, če te imajo tri leta vsak večer v dnevni sobi, te vzamejo za svojega. Zato z njimi še vedno govorim v ljubljanščini, celo poudarjeno. Da povem: sem igralec, ne Gušto.”

Vilčnik ga je prepričal z zamislijo o “žlahtni komediji”, ne ceneni. “Uživava tudi v sočnem primorskem dialektu, čeprav sem se zadnjič zavedel, da to počneva Mariborčan in Ljubljančan,” se smeji igralec. Dramatik doda, da se ga je primorska govorica prijela: “Zdaj že na Štajerskem govorim matast, štronco, drito ...”

Resneje nadaljuje, da mu je bil kot piscu dialogov za Štorijo Gušto ves čas eden najljubših likov: “Ima prijeten karakter, zaupajo mu, radi ga imajo. Gušto sicer ni najin izum, Štorijo so si izmislili njeni producenti, a je tega preprostega in prijetnega fanta v veliki meri oblikoval Primož. Jaz sem ga začutil in se priklopil nanj kot na kisik.”

Oba sta dobrosrčna

Predznanje Guštove štorije za ogled monokomedije ni potrebno, bodo pa gotovo bolj uživali njeni oboževalci, dogajanje bodo živo videli pred sabo - že ker poznajo kraje in druge like, ki jih bo omenjal Gušto.

Forte in Vilčnik soglašata, da ima monokomedija v sebi nekaj stand-upa, a je v ospredju umetnost pripovedovanja, s katero dober igralec lahko doseže, kar v predstavi sicer ustvari več nastopajočih in scena.

Za konec Vilčnika pobaramo še o razlikah in podobnostih med likom in igralcem. “Primož je dobrega srca kot Gušto, ni pa tako naiven,” pravi.

Forte prikima: “Ena glavnih podobnosti pa je v reakcijah na krivice. Tu sva si zelo blizu. Zelo narazen pa sta si najina mami: Marija je zelo posesivna, moja mama pa ne. Jo skrbi zame, a se zna umakniti, da grem lahko po svoji poti.”

Že za naslednjim vogalom igralca čaka lik, docela drugačen od dobrosrčnega fanta iz Štorije - v tržaškem teatru bo igral strašnega Kantorja v Cankarjevem Kralju na Betajnovi.  

Igralec Primož Forte (levo) in dramatik Rok Vilčnik sta se na predstavo pripravljala v Povirju na Krasu. In se med pogovorom za naš časopis še malo zavrtela. Andraž Gombač

Katarina Gogala