Matteo Oleotto: “Gorica je kot nalašč za srhljivko”

GORICA > 42-letni Matteo Oleotto se je na srečanju, ki ga je pripravila spontana skupina občanov R/Esistenze, v pogovoru s kolegom Christianom Natolijem spomnil, da se je za film začel navduševati prav v goriškem kulturnem domu. Potem je študiral na igralski akademiji v Vidmu, kar pa ni bilo zanj, a mu je dalo globok občutek za vlogo in pomen igralcev pri uspehu filma. V Rimu je študiral režijo, uspelo pa mu je že s prvencem Zoran, moj nečak idiot (2013). Film v produkciji Transmedie mu je odprl pot na Rai. Producentka Maria Grazia Saccà ga je povabila k snemanju serije, ki se navdihuje pri blogu Volevo fare la rockstar in je z vsebino in s pečatom, ki mu ga je vtisnil Oleotto, prevetril doslej nekoliko zastarelo in okorno produkcijo državne televizije.

V središču zelo uspešne nadaljevanke je posebna družina.

Matteo Oleotto, režiser

“Nekateri so mi očitali preveč prostaških besed, a kaj morem, mladi govorijo tako.”

Prijaznost se obrestuje

“Funkcionarji na Raiu so za mojim hrbtom zmajevali z glavo in si šepetali, da ne bom zmogel. Pa smo le,” je upravičeno ponosno povedal Oleotto. Ob sredah so epizode nadaljevanke dosegle do 1,7 milijona gledalcev, na spletnem portalu RaiPlay pa so doslej našteli že 4,5 milijona obiskov. Uspeh je sad trdega dela, so na večeru potrdili tudi prisotni goriški statisti. “Snemali smo 22 tednov. To je bil velik napor, deset ur dnevno, šest dni na teden, ob vsakem vremenu, ponoči in podnevi. V bistvu smo posneli šest celovečernih filmov,” je pojasnil režiser. Sodelavci poudarjajo tako njegovo neuničljivo energijo in vztrajnost kakor tudi vljudnost in prijaznost do vseh sodelavcev.

Oleottu se to zdi običajno in tudi za film dobro. Le tako se vsi dobro počutijo, igralci pa lahko prispevajo še dodatno vrednost, kar sta Giuseppe Battiston in Valentina Bellè v glavnih vlogah tudi izvrstno počela. Še pomembnejši je bil pristen človeški odnos za deklici, v filmu hčerki glavne junakinje, ki so ju izbrali med 700 kandidatkami in sta prav tako trdo delali, povrhu pa z učiteljem ob filmskem setu tudi nadaljevali šolanje.

Snemanje 90-članske ekipe v Gorici, Podgori, Krminu, v Sloveniji in drugih krajih v Furlaniji - Julijski krajini je prineslo tudi do tri, štiri milijone gospodarskega učinka. “Čeprav naslovni blog izvira iz Emilije Romagne, sem želel snemati tu, da bi ovrednotil našo obmejno specifiko in različnosti, ki nas bogatijo,” je povedal Oleotto.

Kako pa so člani ekipe sprejeli Gorico? Različno: nekaterim je bila tako všeč, da se bodo letos vrnili silvestrovat, drugi so z veliko radovednostjo spoznavali okolico, bližnjo Novo Gorico, vzljubili pelinkovec, se mučili z izgovarjavo besed čevapčiči in ljubljanska, tretji pa so se dolgočasili in so vsako prosto uro izkoristili za beg v bližnji Trst. “Razumeti jih moramo. Ko se zvečer sprehajaš po praznem Korzu ... Ja, v tej naši Gorici bi lahko snemali triler, kot nalašč je za srhljivko. Niti scenarija ne bi bilo treba, lahko bi posneli kar reality,” je na hudomušen izziv Natolija šaljivo razmišljal Oleotto.

Zabava, ne vzgoja

Krajši filmski izseki so odprli okno v zakulisje nadaljevanke, ki so jo že prodali v Španijo in jo bodo najbrž še v Nemčijo in kam drugam.

V središču družinske komedije je posebna družina, mati samohranilka in drugi svojevrstni liki, predstavniki današnje stvarnosti. Pripoved se dotika kočljivih tem družine, najstnikov, vrstniškega nasilja, psiholoških težav, spolnih nagnjenj ... Med liki je tudi homoseksualec-karabinjer, kar je motilo konservativne vodilne na televiziji, ni pa očitno bolj svetovljanskega poveljstva karabinjerjev, ki ga morajo vsakič, ko se v televizijski produkciji pojavi kak uniformiran lik, prositi za soglasje.

“Nekateri so mi očitali preveč prostaških besed, a kaj morem, mladi govorijo tako. Ko najstnica očetu zabrusi, da je bil večer za en drek, ga ni sinonima, ki bi prepričljivo nadomestil ta izraz,” je dejal Oleotto, prepričan, da naloga televizije ni vzgoja gledalcev. Za to so pristojne druge institucije. “Televizija ponuja predvsem zabavo, toliko boljše, če tudi odpira pomembna družbena vprašanja, spodbuja gledalce k iskanju odgovorov, nikakor pa si ne smemo domišljati, da jim lahko ponujamo odgovore,” je še poudaril Oleotto, ki si želi nadaljevanja serije.

Marko Marinčič, Primorski dnevnik