Goran Bertok: Iskanje večnega, ki se materializira v vidnem svetu

Če se je Goran Bertok v prejšnjih fotografskih serijah osredotočal na propadanje, smrt ter povezave med erosom in tanatosom, se v ciklu Sedem znamenj osredotoča na iskanje večnega, ki se materializira v vidnem svetu. "S tem odpira vprašanja o naravi simbolov in njihovem vplivu na naše dojemanje sveta. Bertok tako ostaja zvest svojemu umetniškemu izrazu, vendar razširja svoje raziskovanje na novo področje, ki odpira nove perspektive na večnost in materialnost," je v spremnem besedilu zapisal Dejan Sluga, kurator razstave, ki je nastala v sodelovanju z Galerijo Photon iz Ljubljane. V Galeriji GONG bo na ogled do 20. junija.

Bertok v seriji fotografsko obravnava simbole, ki so bili in ostajajo pomemben del človeške zgodovine, družbe in kulture. Ti simboli segajo od uradnih simbolov nekdanjega časa samoupravnega socializma, ki so imeli zanj močan subjektiven pomen, kot so zvezda, srp in kladivo, do negativnih simbolov, ki so predstavljali nasprotne vrednote, kot je na primer nacistična svastika. Pomembno mesto zavzemata križ kot simbol krščanstva ter Davidova zvezda, simbol židovske skupnosti in države – trenutno eden najbolj aktualnih simbolov zlasti v povezavi z izraelsko okupacijo Gaze, ki se v sodobnem kontekstu po besedah Sluge "zelo politizira in je pogosto predmet kontroverz."

Goran Bertok predstavlja fotografsko obdelavo izbranih simbolov, ki so bili in ostajajo pomemben del človeške zgodovine, družbe in kulture.

Foto: Goran Bertok

Serija vključuje tudi dva simbola neoliberalnega sistema, dolar in euro. Dolar simbolizira ameriško ekonomijo in vpliv Združenih držav Amerike na svetovno gospodarstvo, medtem ko euro predstavlja evropsko integracijo in enotno valuto za države v evrskem območju. Oba simbola sta močno povezana s t.i. Zahodom, državami, politiko in ekonomijo, ki spadajo v 'zahodno' geopolitično sfero. "Bertokova fotografska obdelava izbranih simbolov omogoča razmislek o njihovi kompleksni naravi in spreminjajočem se kontekstu njihovega pomena v različnih družbenih okoljih. S tem nas spodbuja k razmišljanju o moči simbolov in njihovem vplivu na naše dojemanje sveta skozi čas. Ker so uporabljeni kot način za raziskovanje in izražanje globljih duhovnih resnic ali iskanje povezave z nečim večjim od nas samih, nas simboli kot pomemben del religioznih in duhovnih tradicij povezujejo z božanskim ali transcendentnim," še piše Sluga.

Goran Bertok predstavlja fotografsko obdelavo izbranih simbolov, ki so bili in ostajajo pomemben del človeške zgodovine, družbe in kulture.

Foto: Goran Bertok

Goran Bertok (1963) je diplomiral iz novinarstva na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. V zgodnjem obdobju fotografskega ustvarjanja je kreiral režirane prizore z motivi nekonvencionalnih spolnih praks (serije Omen, Stigmata idr.), kasneje pa se je posvetil še radikalnejšemu raziskovanju telesnosti. To ga je kmalu pripeljalo do ultimativne teme – fizične smrti, prikazane tako skozi vizualno soočenje z razpadajočimi telesi (Post Mortem, Obiskovalci) kot tudi s portretiranjem tistih, ki so se znašli v neposredni bližini smrti (Preživeli). V treh desetletjih umetniškega delovanja so bila njegova dela vključena v številne pomembne skupinske razstave doma in po svetu, nedavno na skupinski razstavi Et nos morts? Post-mortem photography in Europe today v Maison de la Photographie Robert Doisneau (Gentilly, Francija, 2023) ter Spoznanje! Upor! Reakcija! Performans in politika v devetdesetih letih v postjugoslovanskem kontekstu v Muzeju za sodobno umetnost Metelkova (2021). Med njegovimi nedavnimi samostojnimi razstavami so Konec, prva vaja v Stari mestni elektrarni v Ljubljani (2023) ter Lakota v Galeriji Photon v Ljubljani (2020) in Galeriji Simulaker v Novem mestu (2021). • kž