Gledališče kot življenjska izkušnja

Vrtci in prva triada osnovne šole so letos gledali Tinka Polovinka in Zajca Zvitorepca, ki je skupaj z mini muzikalom o sprejemanju samega sebe Gregor in Silvija sodil tudi v program za 4. in 5. razrede. Srednje šole so odkrile marsikaj o zgodovini glasbe z duhovito in poučno predstavo Od tišine do glasbe in se poglobile v temno poglavje preteklosti s predstavo Dnevnik Ane Frank. Profesorica Ljuba Legiša, referentka na Večstopenjski šoli Vladimir Bartol za stike z gledališčem, je o sezoni za najmlajše povedala: “Ponudba je bila letos sprejeta zelo uspešno. Učitelji so pripravili otroke na vsebino predstav, da bi najmlajši še bolj uživali ob samem ogledu in se sproščeno zabavali. Učenci višje stopnje osnovne šole in dijaki srednje šole se raje poglobijo v vsebine po ogledu, v razredu predebatirajo o tem, kar jih je posebno prevzelo, kot na primer v predstavi Ane Frank, kjer so se nekateri poistovetili z mlado junakinjo. Za otroke je bilo izredno pozitivno, da so si lahko ogledali eno predstavo v bližnjem okolju, se pravi v šoli ali v društvu, drugo pa v gledališču, kamor nimajo vsi možnosti redno zahajati s starši. Doživljanje gledališča je zelo pomembna pobuda, ki jo je vredno ne samo obdržati, ampak z ljubeznijo tudi gojiti.”

Čim bolj raznolika ponudba

O abonmaju za višje šole je referentka na liceju Franceta Prešerna Manica Maver povedala: “Dijakom smo v domeni s Slovenskim stalnim gledališčem ponudili štiri predstave: tri so bile skupne za vse dijake (Kakor v nebesih, 6 in Bog masakra), četrto predstavo pa so dijaki izbrali med tremi možnostmi (Veliki diktator, Lepa Vida in Male prebrisane laži). Možnost izbire se je dobro obnesla, saj imajo dijaki različne okuse, po drugi strani pa jim je bilo tako lažje uskladiti številne prostočasne dejavnosti z obiskom gledališča. Iz ankete, ki sem jo opravila po koncu sezone med dijaki, izhaja, da so precej zadovoljni z letošnjo ponudbo. Zanimivo se mi zdi, da se njihova mnenja o posameznih igrah precej razlikujejo: predstave, ki so jih nekateri dijaki ocenili z najvišjo oceno, so njihovi vrstniki ocenili negativno. Na vprašanje, katera predstava jim je bila najbolj všeč, sta največ glasov zbrali predstavi Kakor v nebesih in Veliki diktator. Prvo so prav vsi dijaki ocenili s pozitivno oceno, medtem ko so nekateri imeli negativno mnenje o drugi. Zanimivo je, da se je na seznamu najljubših predstav znašlo kar pet od šestih ponujenih predstav. Na vprašanje, kaj si želijo za naslednjo sezono, so nekateri izrazili željo po komedijah, drugi po kaki svetovni uspešnici, nekateri po predstavi z glasbo oziroma petjem. Mislim torej, da je pomembno, da dijakom ponudimo čim bolj raznoliko paleto gledaliških doživetij, kjer lahko vsak najde kaj po svojem okusu. Vsekakor je pomembna kakovost predstav; dijakov ne smemo podcenjevati in jim ponujati samo bolj lahkotnih vsebin.”

Pozitivna življenjska izkušnja

Najmlajši redno zahajajo v gledališče tudi izven šolskih abonmajev in sicer v okviru izjemno uspešnega in priljubljenega Družinskega abonmaja. Sobotni popoldnevi so letos ponudili štiri gostujoče predstave: Obuti maček Andreja Rozmana Roze, Muca CopataricaEle Peroci in Dese Muck, HeidiJohanne Spyri in še pravljični muzikal Čarovnik iz Oza. O tej izkušnji je svoje mnenje delila abonentka Biserka Simoneta: “Za otroke in starše so predstave Družinskega abonmaja res dragoceno doživetje, saj imajo priložnost, da skupaj uživajo v zgodbi, ki jo vidijo na odru, ter se nato pogovarjajo o predstavi in vlogah posameznih igralcev, pa tudi o čustvih, ki jih je predstava v njih vzbudila. Skratka, gre za pozitivno življenjsko izkušnjo, ki spodbuja globoko vez med otroki in starši, obenem pa otroku - skupaj z ogledom predstav s šolo - pomaga vzljubiti gledališče, da bo vanj vedno rad zahajal tudi kasneje v življenju.”