Glasbeno popotovanje s flavtami po Balkanu

KOPER > Koncert Slovenskega orkestra flavt, ki ga sestavljajo pikolo flavte, koncertne C-flavte ter altovske in basovske flavte, barvni spekter pa so dopolnjevali kontrabas, klavir in tolkala, je v Kopru vključeval skladbe slovenskih skladateljev in priredbe iz zborovske in orkestralne literature. Projekt Glasbeno popotovanje po Balkanu, ki je slovensko tradicijo povezal z melosom balkanskih držav, je svoje dinamično potovanje tlakoval z deli slovenskih skladateljev različnih generacij. Orkestru je dirigiral Matej Zupan, flavtist in profesor na ljubljanski akademiji za glasbo.

Tradicija in sodobnost

Slovenski orkester flavt združuje mlade glasbenike v homogeno zvočno podobo in ustvari zanimiv zvočni spekter. Čustvenost je bila pomemben element koncerta, saj je prižgala nov glasbeni plamen v mladih poslušalcih. Organizatorja koncerta sta bila Glasbena šola Koper in Društvo prijateljev glasbe. Čeprav je bil koncert v soboto zvečer, je bila koprska dvorana sv. Frančiška povsem zasedena. Najmlajši flavtisti, učenci obalnih glasbenih šol, so prišli s straši. Slišali so, kaj pomeni igrati v orkestru in odkrivali, kako se morajo izvajalci vesti. Mojstrstvo združevanja in iskanje ravnotežja med instrumentalisti v orkestru ni bilo vprašljivo. Glasbeni večer je bil uvodni koncert Slovenskega orkestra flavt na letošnjem glasbenem potovanju po Balkanu.

Posebno mesto je imela skladba The Balkan Road Trip, ki je energijo balkanskih ritmov in melodiko prepletala v sodobnem glasbenem jeziku. Simbolizirala je potovanje med tradicijo in sodobnostjo. Avtor Leon Firšt je zapisal: "Ko sem pisal to skladbo sem imel v mislih eno stvar: čeprav je skladba zahtevna … izvajalci morajo ob igranju uživati."

Z dinamičnim programom je koncert povezoval glasbeno dediščino z izraznimi značilnostmi držav zahodnega Balkana. Odzvanjala je glasba generacijsko raznolikih avtorjev, od renesančnega mojstra Jacobusa Gallusa do današnjih ustvarjalcev, kot so Andrej Makor, Tilen Slakan, Marjan Grdadolnik, Tine Bec, Robert Kamplet, Blaž Pucihar, Agata Gojkošek, Marija Milosavljević Ruschke, Leon Firšt, Stevan Mokranjac in Anže Rozman. Slišali smo tudi Fičfirič polko Bojana Adamiča.

Zgodba, ki povezuje

S posebno pozornostjo je bila na koncertu pričakovana izvedba priredbe Tomaža Pirnata. Na repliki neandertalske koščene piščali, stari približno 60.000 let, naj bi zazvenela skladba Lipa zelenela je Davorina Jenka, ena izmed simbolov slovenske nacionalne identitete. Piščal so našli pred tremi desetletji med izkopavanji v jami arheološkega najdišča Divje babe pri Cerknem. Ta edinstven trenutek bi presegal običajni koncertni okvir in simbolno povezal prazgodovino s sodobno umetniško ustvarjalnostjo. Zaradi bolezni je izvedba odpadla. Dirigent orkestra je nanjo zaigral le nekaj poskusnih tonov. Nato je skladbo Lipa zelenela je zaigral orkester od "otožnega začetka do zmagoslavnega zaključka". Skladba je z ubranim zborovskim petjem flavtistk zazvenela dostojanstveno in kot poklon trajni povezanosti naroda in narave.

Kolektivna energija orkestra je izhajala iz združene čustvene energije mladih glasbenic in glasbenikov. Pozitivna motivacija se je pletla skozi celotno razpoloženje koncerta. Projekt Glasbeno potovanje po Balkanu je tako več kot koncert. Je zgodba o prostoru, identiteti, sodelovanju in glasbi, ki povezuje, so zapisali v koncertnem listu. Robert Schumann bi dodal: "Toni so vzvišene besede." Mi pa dopolnjujemo misel z vedenjem, da so toni vzvišene besede življenja in čustev.