Gregor Božič: "Zmagal je iskren antifašizem"

Gibljive slike
, posodobljeno: 18. 01. 2026, 19:46

Evropska filmska akademija (EFA) je v soboto za najboljši evropski film razglasila tankočutno dramo Sentimentalna vrednost dansko-norveškega filmskega režiserja Joachima Trierja. Za najboljši evropski dokumentarni film pa je bila izbrana slovenska manjšinska koprodukcija Fiume o morte! reškega režiserja Igorja Bezinovića, ki je zelo izviren hibrid med dokumentarcem in satiro.

Marina Gumzi in Igor Bezinović po prejemu evropske filmske nagrade za najboljši dokumentarec

Marina Gumzi in Igor Bezinović po prejemu evropske filmske nagrade za najboljši dokumentarec

Foto: Osebni Arhiv

BERLIN > Režiser Sentimentalne vrednosti Joachim Trier je prejel tudi nagrado za najboljšega režiserja in scenarista, skupno pa je Sentimentalna vrednost osvojila šest evropskih filmskih nagrad, med temi nagradi za najboljšo glavno žensko vlogo - Renate Reinsve - in za najboljšo glavno moško vlogo - Stellan Skarsgard. Sentimentalna vrednost zelo tankočutno obdela temo težavnega vzpostavljanja dolga leta neobstoječega odnosa med hčerko, talentirano gledališko igralko (Reinsve), in (bergmanovskim) očetom (Skarsgard), cenjenim filmskim režiserjem, ki je svoje življenje raje posvetil karieri kot pa družini. Toda sedma umetnost, kot ugotovimo, zna uspešno zaceliti tudi tovrstne družinske travme in rane. Eskil Vogt in Trier sta za Sentimentalno vrednost sicer prejela tudi nagrado za najboljšega evropskega scenarista. Za glasbo v Sentimentalni vrednosti pa je poljska skladateljica Hania Rani prejela nagrado za izvirno filmsko glasbo.

Svojstvena kolektivna “lekcija” pozabljene zgodovine

Za najboljši evropski dokumentarni film je bila izbrana slovenska manjšinska koprodukcija Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića. Film obravnava spregledani, lahko bi dejali tudi zamolčani del italijansko-hrvaške zgodovine - 17-mesečno eskapado pisatelja, politika, vojnega hujskača Gabrieleja d'Annunzia na Reki od septembra leta 1919 do Krvavega božiča leta 1920, kot ga je poimenoval d'Annunzio, ko so ga iz mesta Italijani pregnali z granatami. V tem času se je na Reki zgodil eden najbolj bizarnih in bakanaličnih eksperimentov v zgodovini 20. stoletja, ki je imel zelo daljnosežne posledice na razvoj ideologije in ikonografije fašizma, Bezinović pa je ustvaril svojstveno filmsko kolektivno “učno uro” tega pozabljenega dela reške zgodovine.

Majhna, a pomembna družbena zmaga

Slovenska koproducentka Marina Gumzi iz produkcijskega studia Nosorogi je v izjavi, ki jo je posredoval Slovenski filmski center, izpostavila, da se “zdi, da ljudi po svetu v tem trenutku bolj kot karkoli drugega povezujejo nemir, dvom in strah. To, da se film Fiume o morte! tem občutjem zoperstavlja - da v boju proti vse očitnejšim silam fašizma, imperializma in militarizma povezuje skupnost, jo aktivno organizira, zgodovino bere skozi prizmo sodobnosti in vse to počne igrivo ter humorno - je dosežek, ki presega filmsko ustvarjalnost”. Kot je še dodala, gre za majhno, a pomembno družbeno zmago.

Direktor fotografije, Novogoričan Gregor Božič pa je izpostavil, da je neverjetno, kako je film, ustvarjen povsem izven normativov in pravil dokumentarnega filma, uspel prepričati in nagovoriti občinstvo po vsej Evropi. “Zares smo veseli, da sta zmagala kreativnost in nenazadnje iskren antifašizem,” je dodal. Kot oblikovalec zvoka je pri filmu sodeloval tudi Julij Zornik.

Sirat osvojil kar pet nagrad

Eden od osrednjih zmagovalcev letošnje podelitve evropskih filmskih nagrad je tudi špansko-francoska psihedelična puščavska odisejada Sirat v režiji Oliverja Laxeja. Sirat je prejel nagrado za najboljše oblikovanje produkcije (Laia Ateca), nagrado za evropsko filmsko fotografijo (Mauro Herce), za najboljše zvočno oblikovanje (Laia Casanovas, Amanda Villavieja in Yasmina Praderas), za izjemno delo na področju montaže v evropskih filmih (Cristobal Fernandez) in še nagrado za najboljšega direktorja za kasting, ki so jo dobili Nadia Acimi, Luis Bertolo in Maria Rodrigo. Nagrado evropsko odkritje - nagrado fipresci, ki jo EFA podeljuje v sodelovanju z Mednarodno zvezo filmskih kritikov (Fipresci) za režijo celovečernega prvenca, je prejela drama On Falling portugalske filmske ustvarjalke Laure Carreira. Evropska nagrada mladega občinstva je letos šla komediji La vita da grandi italijanske režiserke Grete Scarano. Najboljši evropski animiranimi celovečerni film je postal Arco francoskega režiserja Uga Bienvenuja. Za najboljši evropski kratki film pa je bil izbran nizozemski City of Poets v režiji Sare Rajaei.

Liv Ullmann nagrada za življenjski dosežek

Na skoraj štiri ure dolgi prireditvi je evropsko priznanje za življenjski dosežek v berlinski Hiši kultur sveta ob stoječih ovacijah iz rok predsednice EFA Juliette Binoche prejela norveška igralka, režiserka in scenaristka ter aktivistka in prva Unicefova ambasadorka dobre volje Liv Ullmann.

Ta je v zahvalnem govoru povedala, da je zelo hvaležna za nagrado, s kritiko pa se je odzvala na trenutno dogajanje v današnjem svetu, ki je po njenih besedah izven dosedanjega “našega razumevanja sveta”. Pozvala je tudi k enakosti vseh ljudi. Priznanje za evropski dosežek v svetovni kinematografiji je prav tako ob stoječih ovacijah prejela italijanska režiserka Alice Rohrwacher.

Letos je slovesnost podelitve evropskih filmskih nagrad za razliko od že tradicionalnega termina v začetku decembra potekala v začetku januarja, s čimer je EFA podelitev nagrad prestavila v središče sezone podeljevanja filmskih nagrad, takoj po letošnji podelitvi zlatih globusov in pred podelitvijo baft in oskarjev. •