Gianni Rijavec: “Vsak 'šentiment' je enakovreden kamenček v mozaiku”
Ko se sprehodiš skozi 40-letno kariero Giannija Rijavca, vidiš več kot le zbirko uspešnic. Tam so spomini, srečanja, legendarni koncerti in neizbrisni “šentimenti”, ki so oblikovali glasbenika, kot ga poznamo danes. Od prvih nastopov z Big Benom, preko koncertov po vsem svetu - od Vatikana do Buenos Airesa - do danes, ko se pripravlja na turnejo Sentimenti, ki bo trajala kar dve leti.

Gianni Rijavec bo danes nastopil v Vipolžah.
Foto: Osebni Arhiv Giannija RijavcaTurnejo Sentimenti bo Gianni Rijavec začel že danes s koncertom v Vili Vipolže. Tam, kjer je slovenska glasbena scena nekoč plesala in ustvarjala legende, bo s svojim belim klavirjem in spremljevalnim ansamblom ponovno oživel zgodbe, ki so zapisane v melodijah in spominih generacij.
Če zaprete oči in se vrnete 40 let nazaj - kdo je bil tisti Gianni Rijavec, ki je stal na odru z Big Ben? Bi ga danes sploh prepoznali?
“Tisti Gianni Rijavec sem jaz, ker se v bistvu nisem nič spremenil. V sebi sem še vedno otrok, razigran, glasba je v meni in to nosim s seboj. Res je, da so pesmice, ki so takrat nastajale, nekoliko drugačne kot tiste, ki nastajajo danes. Vse je tako, kot mora biti in nič ne bi spremenil, vse se je dogajalo in se dogaja spontano z nekim namenom. Če pogledam nazaj, v moji glavi ni časovne distance. Zdi se mi, kot da se je vse dogajalo včeraj. Kontinuirano delam že 40 let in zato je verjetno v moji glavi takšna predstava. Pesmi, ki so nastale takrat, so še vedno žive, ostale so med ljudmi in največje hite pojejo danes vsi, tudi mladi.”
Turneja ob 40. obletnici nosi naslov Sentimenti. Katerega izmed vseh “šentimentov”, ki ste jih doživeli ob ustvarjanju glasbe, nosite najbližje srcu?
“Vsak 'šentiment' je enakovreden kamenček v mozaiku, ki se mu reče Gianni Rijavec. Vsi občutki so močni, vsakega posebej čutim in ga nosim s seboj. Res je, da so nekateri nekoliko močnejši, bolj zadenejo, drugi manj. Težko je torej izpostaviti, dati kateremu 'šentimentu' prednost, pa vendar. Izpostavim lahko velik projekt in pesem Beli golob - The White Dove in Evropski band aid, ko je Prešernovo Zdravljico pelo kar nekaj evropskih zvezd, med njimi tudi sedaj že pokojni Toto Cutugno. To je bil en velik mednarodni projekt. Drugi velik 'šentiment', ki ga lahko izpostavim, je koncert na splavu pod legendarnim Solkanskim mostom z neposrednim prenosom nacionalne televizije. Potem je tu še kar nekaj 'šentimentov', in to so turneje po svetu: Avstralija, Kanada, Švedska, Nemčija, Italija, Indija, Armenija, Argentina. Morda bodo 'šentimenti' ponovno odpotovali v Argentino.”
Vipolže so za vas simbol začetkov. Če bi lahko na ta koncert povabili enega samega gosta iz preteklosti, koga bi postavili ob svoj bok?
“Prijatelj sem z vsemi slovenskimi glasbeniki in vsakega bi lahko povabil. Govorim o 'pravih' glasbenikih, torej tistih, ki res ustvarjajo glasbo, ki nastopajo v živo, ki niso 'instant'. Danes je veliko 'instant' glasbe, ki po moje ne bo zdržala, šla bo v pozabo, je modna muha, je plod tiktoka, instagrama, facebooka, ... No, če bi pa lahko povabil koga iz tujine, bi pa to zagotovo bil Toto Cutugno. Z njim sem, kot sem že omenil, sodeloval in njegove pesmi so mi blizu, blizu mi je italijanska canzona, obožujem pa slovensko kvalitetno glasbo.”
Bili ste v Vatikanu, Strasbourgu, Bruslju, … A če bi morali izbrati samo en koncert, ki je v vas pustil največji pečat, kateri bi bil in zakaj?
“Vse, kar ste našteli, je res in vsi ti kraji so posebni zame, pa verjetno tudi za mnoge druge. V Strasbourgu sem pel s takratnim Big Ben kvartetom na sprejemu Slovenije v Svet Evrope in je to bil pomemben nastop zame in za našo novo državo Slovenijo. V Vatikanu sem imel samostojni koncert za vatikanski diplomatski zbor, ki je največji diplomatski zbor na svetu, in to je bilo res veličastno. V Bruslju sem imel samostojni koncert na Evropskem molitvenem zajtrku, ki je narejen po zgledu zajtrkov, ki jih prirejajo ameriški predsedniki. Na koncertu so bili vsi vidni evropski poslanci. Omeniti moram tudi veličastne koncerte v Avstraliji, Kanadi in nazadnje v Argentini, v znameniti hali Almirante Brown in palači Palacio Paz ter v argentinskem parlamentu v Buenos Airesu. Ne morem torej izbrati samo enega koncerta, ker so pečat pustili mnogi.”
Če bi danes začeli še enkrat, v času tiktoka in instagrama, mislite, da bi Mateja in Špela še vedno našli pot do poslušalcev?
“Hm, to je težko vprašanje, ker so pesmi nastale v nekem drugem času. Res pa je, da so ostale. Dovolite, da vam odgovorim z vprašanjem: Ali mislite, da bodo pesmi, ki pridejo do poslušalcev preko tiktoka, instagrama, FBja, ostale in se prepevale čez 40 let?” •