Genij ali šarlatan?
“Geniji nimamo pravice umreti, saj smo nujni za družbeni napredek,” je katalonski slikar in svetovni zvezdnik dejal v zadnjem televizijskem nastopu. Kmalu zatem mu je odpovedalo srce. Danes mineva 30 let od smrti Salvadorja Dalíja.
FIGUERES >Umetnika, ki se je 11. maja 1904 rodil in 85 let zatem tudi umrl v katalonskem mestu Figueres, imajo nekateri za genialnega slikarja podzavesti, drugi za komercialnega šarlatana, vsi pa morajo soglašati: ustvaril je veliko osupljivih podob, ki so “vstopile v splošno zavest naše kulture”, ugotavlja Nathaniel Harris v monografiji Salvador Dalí: življenje in delo, leta 1996 izdani pri Mladinski knjigi.
Dalíjevo otroštvo so zaznamovali spolni kompleksi in nevroze, po zaslugi premožnih in kultiviranih družinskih prijateljev pa je bil umetniško podkovan že pred študijem slikarstva v Madridu. Tam se je spoprijateljil s pesnikom Federicom Garcío Lorco in režiserjem Luisom Buñuelom, s katerim je posnel kultni nadrealistični kratki film Andaluzijski pes (1929).
Slikar je ustvarjal v več slogih, od naturalizma do kubizma, nanj pa je usodno vplival francoski nadrealizem. “Dalí je rad uporabljal dvoumnost, ki preži nad našimi zaznavnimi procesi,” piše Norbert Lynton v Zgodbi moderne umetnosti, leta 1994 izdani pri Cankarjevi založbi. “Vedno se nam lahko zgodi, da bomo napačno razbrali, kar vidimo, posebno kadar smo zaradi utrujenosti, bolezni, vpliva mamil ali česarkoli že razumsko manj dojemljivi. Dalí je na svojih delih krepil napačne zaznave, do kakršnih običajno pride zaradi utrujenosti, bolezni, mamil. Njegov cilj je bil dvom o samem razbiranju, ki ga imamo za pravilno ali normalno. Mojstrsko je znal izrabiti učinek deformacij človeškega telesa, prostora, predmetov in še marsičesa. “V čisto likovnem smislu pa so ta dela tudi neomajno nazadnjaška. Njegova slikarska tehnika, ki jo mnogi tako občudujejo, je povsem brez Rafaelove miline ali Vermeerjeve hladne objektivnosti, ki sta bila njegova junaka. Te 'ročno poslikane fotografije', kot je svoje slike imenoval Dalí, imajo priokus akademske samovšečnosti neokretnosti 19. stoletja,” piše Lynton. Kritičen je tudi do umetnikove čudaškosti - občasna nagajivost pariških nadrealistov je pri njem prerasla v življenjski slog, nadrealisti pa so se ga odrekli v predvojnih letih, ko je občudoval Hitlerja in fašizem.
Dalí in žena Gala Eluard, ki je pomembno vplivala na moževo delo, sta se med vojno preselila v ZDA. Leta 1948 sta se vrnila v Španijo, kjer je Dalí javno podprl in opeval diktatorja Franca.
Kontroverznega umetnika so za hip spet izkopali predlani - ne iz pozabe, marveč iz kripte v muzeju v Figueresu. Neka napovedovalka prihodnosti iz tarot kart je trdila, da je njegova hči, a je DNK analiza Dalíjevih posmrtnih ostankov pokazala, da bo gospa morala očeta še iskati.
