Galerija Meduza gosti razstavo Primorske slikarke iz zbirk Obalnih galerij Piran: različnost, ki osvobaja

KOPER > Kustosinja razstave v galeriji Meduza Tatjana Sirk je na otvoritvi povedala, da so v preteklosti že v sklopu nekaterih razstav v mestni galeriji Piran, kot so Panorama, Vse ni tako, kot se zdi, Ekstempore 10, predstavili likovna dela iz galerijskih zbirk, v Kopru pa so leta 2023 predstavili zasebno likovno zbirko sodobne umetnosti pokojnega zbiratelja Marina Cettina iz Umaga. “Pričujoča razstava pa je bila svojevrsten izziv, saj je bil moj pomislek, ali je delitev po spolu sploh smiselna. Tudi začetni dvom, da je število avtoric v tej zbirki precej skromno, je bil upravičen,” je povedala Sirk in takoj pristavila, da je “že bežen pogled v strukturo posameznih zbirk to še potrdil.”

Manko ženskih umetnic

V zbirki Primorski likovni umetniki, Sodobna slovenska likovna umetnosti po letu 1976 primorskih umetnic sploh ni, v zbirki Primorski likovni umetniki, ki se je oblikovala vzporedno in danes šteje 75 likovnih del, je le sedem umetnic, njihova dela so povečini nastala po letu 2000, pridobili pa so jih z rednimi nakupi, donacijami in z nagradami na Ex-temporu Piran. Pričujoča razstava tako predstavlja sedem primorskih ustvarjalk različnih generacij: Miro Ličen (1950), Majdo Skrinar (1963), Fulvio Grbac (1968), Beti Bricelj (1974), Joni Zakonjšek (1974), Laro Marconi Jeranko (1984) in Iro Niero Marušič (1989).

Tatjana Sirk

kustosinja

“Če je bilo do 90. let ženskih predstavnic na umetniškem področju res manj, in jih zato ne najdemo niti v zbirkah, je nerazumljivo, da se niti pozneje, ob prodoru mlajših generacij, njihov položaj ni veliko izboljšal. A novejši odkupi, ki so večkrat usmerjeni prav v žensko umetnost, postopoma polnijo dolgoletno vrzel.”

Ker je Meduza majhna galerija, so, žal, nekatere umetnine še v depojih, in sicer slike Barbare Čižmek in Arelene Zakonjšek, dela na papirju Aljoše Križ, Klavdije Marušič in Katje Smerdu ter keramike Tanje Krstov, Kristine Rutar in Nataše Sedej. Večja skulptura Gail Clair Morris pa je, kot edino žensko likovno delo, na ogled na vzporedni skupinski razstavi Miscellanea, zgodbe in likovna dela iz depojev Obalnih galerij Piran v koprski Galeriji Loža. “Če je bilo do 90. let ženskih predstavnic na umetniškem področju res manj, in jih zato ne najdemo niti v zbirkah, je nerazumljivo, da se niti pozneje, ob prodoru mlajših generacij, njihov položaj ni bistveno izboljšal. A novejši odkupi, ki so večkrat usmerjeni prav v žensko umetnost, postopoma polnijo dolgoletno vrzel,” je še pojasnila Sirk.

Razstava kot “vstop v različnost”

Otvoritev razstave je z nagovorom pospremil še dolgoletni umetniški vodja Obalnih galerij Andrej Medved, ki je zelo na hitro orisal evolucijo umetnosti od njenih zgodnjih začetkov pa vse do 20. stoletja, ko se je zgodil izjemen razmah različnih umetniških gibanj. “Po letu 2000, to vidimo tudi v slovenskem slikarstvu, ni več enega gibanja, obstaja hkrati več slogov, več smeri, več umetniških pristopov in to vidimo tudi na tej razstavi. Naj bo ta razstava vstop v to različnost, ki jo cenim bolj kot nekoč neka gibanja, saj so ta vedno zadušila druga gibanja. Danes, ko vsi iščejo svoj slog in pristop, ta različnost v bistvu osvobaja,” je sklenil Medved.

Andrej Medved

nekdanji umetniški vodja Obalnih galerij Piran

“Naj bo ta razstava vstop v to različnost, ki jo cenim bolj kot nekoč neka gibanja, saj so ta vedno zadušila druga gibanja. Danes, ko vsi iščejo svoj slog in pristop, ta različnost v bistvu osvobaja.”