Fotografska razstava daljne Bahie v koprski Meduzi

KOPER> Oskar Molek, argentinski publicist in fotograf, je fotografije posnel v letih med 1999 in 2011 na svojih potovanjih v to severno brazilsko mesto ob Atlantskem oceanu. Tako kot že v njegovih prejšnjih delih, s katerimi je predstavil svoje poglede na Ande, Bolivijo in ne nazadnje tudi na arhitekturo Viktorja Sulčiča, slovenskega avtorja, ki je živel in ustvarjal v Argentini, je tudi v fotografijah, ki so predstavljene v galeriji Meduza, čutiti avtorjev čut za človeško kulturno izročilo nekega prostora. Čeprav se fotografije gibljejo znotraj dokumentarnega, je v njih čutiti globljo razsežnost, kot bi fotograf iskal sledi in vezi med človekom in naravo. “Ni bilo malo tistih, ki jim je skrivnost burila duha. Popotniki, raziskovalci, pisatelji umetniki in navadni turisti so izostrili čute, da bi razumeli, zakaj raznolike sestavine talilnega lonca Bahie, ki iz tega vijugastega obalnega pasu, prislonjenega na Baio de Todos os Santos, tvorijo mešanico sanj in resničnosti, vzbujajo takšno zanimanje prav pri vsakomur, ki pristane v tem mestiškem, hkrati baročnem in afriškem svetišču na prostem,”je v katalog k razstavi zapisal pisatelj, pesnik in cineast, ki živi v Salvadorju, Carlos Pronzato.

Seveda je ta blaženi, skoraj mitološki svet že odšel, pregnan od hrupa, požrešnosti kapitalizma in modernosti. “A kljub temu stoično kljubuje, brezmadežen kot temeljno dejanje in obsojen v svoji izvirnosti - morda bahianskosti? Izziva izza maske svojega dejanskega obraza, tako burnega, urbanega, tržnega in tehnološkega, z vprašanjem od vekomaj: Kaj je tako posebnega na Bahiji,” sklene svoje misli Carlos Pronzato.

Oskar Molek je svoje fotografije doslej predstavil na več samostojnih in skupinskih razstavah predvsem v Sloveniji in Argentini.

MS