Evropski dan jezikov: Tudi v Istri angleščina izpodriva italijanščino

Danes po svetu govorimo med 6000 in 7000 jezikov. Nekateri med njimi imajo milijone govorcev, drugi pa so omejeni na majhne skupnosti in se soočajo z nevarnostjo izumrtja. V Evropi jih najdemo okoli 225, kar predstavlja tri odstotke vseh jezikov sveta. To se morda zdi malo, a prav ti jeziki skupaj ustvarjajo mozaično podobo stare celine, kjer se na majhnih geografskih območjih pogosto stikajo različne kulturne in jezikovne tradicije. Veliko evropskih držav ima poleg uradnega jezika tudi jezike manjšin, narečja in regionalne govore, ki so pomemben del identitete prebivalcev.

Posebnost Evrope je tudi velika razširjenost večjezičnosti. Ljudje se tu pogosto učijo več tujih jezikov hkrati - v povprečju Evropejec zna vsaj dva jezika poleg maternega, v nekaterih državah pa je to število še višje.

Slovenija ni izjema. Poleg uradnega slovenskega jezika je na območjih ob meji mogoče slišati italijanščino, madžarščino, hrvaščino in številna narečja. Posebej zanimiva je Slovenska Istra, ki skupaj s Prekmurjem velja za izrazito dvojezično območje. Tu se jezikovni stik vidi in sliši na vsakem koraku - v šolah, javnih ustanovah, na ulici in v medijih. V istrskih osnovnih šolah se otroci italijanščine učijo že od prvega razreda, enako pa velja za angleščino, ki je postala nepogrešljiva spremljevalka globaliziranega sveta.

Znanje italijanščine upada

Toda učenje jezikov se ne konča v šoli. Vse več ljudi svoje znanje nadgrajuje v jezikovnih šolah in na tečajih. Eden izmed takih centrov je Nista v Kopru, kjer ponujajo pester izbor jezikovnih programov in celo možnost učenja v tujini. Kot sta povedala Stanko in Alenka Rajčič iz Niste, je pri njih največ povpraševanja prav po italijanščini. Ta je priljubljena pri študentih z drugih delov Slovenije, ki prihajajo v Istro in želijo lažje komunicirati v vsakdanjem življenju, pa tudi pri osnovnošolcih, ki imajo s tem jezikom težave v šoli.

“Znanje italijanščine pri osnovnošolcih ni najboljše,” ocenjuje Alenka Rajčič. “Velikokrat je, žal, to odvisno od učiteljev v šolah. Že več let opažamo strmo upadanje,” dodaja.

Stanko Rajčič iz Jezikovnega centra Nista opaža, da je znanje italijanščine med osnovnošolci na zelo nizkem nivoju.

Foto: Aljaž Novak

Da italijanščina v našem dvojezičnem prostoru vse bolj izgublja svoj pomen, soglaša tudi direktor Jezikovnega centra Nista Stanko Rajčič. Po njegovem mnenju je angleščina povsem prevzela vlogo jezika, ki ga mladi najraje uporabljajo in v katerega vlagajo največ časa. “Na italijanščini se je skozi leta vsekakor premalo delalo na vseh ravneh. Literature, medijskih vsebin in drugih gradiv v angleščini je ogromno, italijanščina pa na tem področju močno zaostaja,” opozarja. Angleščina je zaradi globalne vpetosti v znanost, tehnologijo, glasbo in zabavno industrijo postala skorajda samoumevna izbira, italijanščina pa se je v veliki meri skrčila na obvezni šolski predmet, ki ga učenci pogosto dojemajo kot breme.

“Imam občutek, da se ljudje italijanščine učijo zato, ker jo morajo znati - ker jo od njih pričakuje šolski sistem ali okolje - ne pa več zato, ker bi jih zares privlačila kot lep in melodičen jezik,” še dodaja Alenka Rajčič in pri tem poudari, da je prav motivacija tista, ki učencem največkrat manjka.

Poznate koga, ki govori japonsko?

V Jezikovnem centru Nista sicer ponujajo široko paleto jezikov, ne le tistih, ki jih v našem prostoru srečujemo vsakodnevno. Poleg angleščine, italijanščine in španščine organizirajo tudi tečaje nekoliko bolj eksotičnih jezikov, kot so kitajščina, japonščina, madžarščina, pa celo albanščina, za katero bodo kmalu razpisali nov tečaj. S tem želijo ponuditi nekaj več in nagovoriti ljudi, ki jih privlačijo manj običajni jeziki, bodisi zaradi osebnega interesa bodisi zaradi poslovnih potreb.

Pri tem pa se soočajo še z enim izzivom - pomanjkanjem ustreznih učiteljev, trenutno je trn v peti menda japonščina. “Vedno se mora poklopiti dvoje: dovolj zanimanja med tečajniki in razpoložljiv učitelj. Velikokrat se zgodi, da ko se končno zbere skupina ljudi, ki bi želela obiskovati določen jezikovni tečaj, ravno takrat nimamo na voljo učitelja. In obratno - ko se najde učitelj, pa interesa ni dovolj,” pravijo v centru. Kljub temu so prepričani, da takšni tečaji prinašajo dodano vrednost in pomagajo ohranjati stik s kulturno raznolikostjo, ki jo jeziki vedno nosijo s seboj.

Bodo ljudske univerze izpodrinile jezikovne šole?

Poleg tečajev v Kopru Nista omogoča tudi učenje jezikov v tujini, kar je še posebej priljubljeno pri angleščini. Tečajniki tako lahko svoje znanje nadgradijo neposredno v okolju, kjer se jezik uporablja vsak dan - na primer v Cambridgeu, kjer potekajo intenzivni tečaji angleščine. “Gre za izkušnjo, ki je ne nadomesti noben učbenik,” pravita Stanko in Alenka Rajčič. “Učenje v tujini ni le pridobivanje znanja jezika, ampak tudi stik z novo kulturo, ljudmi in načinom življenja, kar močno poveča motivacijo in samostojnost učencev.”

Poleg tega pa sta Stanko in Alenka Rajčič opozorila, da zanimanje za jezikovne šole v zadnjih letih upada. Kot pravita, si trg delijo z ljudskimi univerzami, ki na podlagi evropskih projektov prejmejo velike vsote denarja in nato jezike pogosto poučujejo brezplačno. “To prinaša velik pritisk na manjše jezikovne centre, kot je Nista, saj se moramo boriti za udeležence, ki so lahko pri drugih programih brezplačni,” pojasnjujeta. Hkrati pa Rajčič priznava, da so ljudske univerze v zadnjem času začele resneje delati tudi na kakovosti poučevanja, •