“Eni hodijo k psihiatrom, drugi se ukvarjamo z glasbo”

IDRIJA • Pripovedi petih so bile rdeča nit slavnostne akademije, ki so jo skupaj z Mestno knjižnico pripravili ob jubileju in jo umestili med dneve evropske kulturne dediščine - DEKD.

“Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti,” je geslo pod katerim do 11. oktobra v Sloveniji prirejajo okrog 350 dediščinskih prireditev. V mozaik se je lepo podal idrijski kolaž o Glasbi, ki presega zidove časa. Godbeniki so ga uvedli s koncertom, nadaljevali s slavnostno akademijo in zaključili s podelitvijo priznanj. V soorganizaciji z Mestnim muzejem in Knjižnico so v ospredje postavili pogovor s petimi nekdanjimi in sedanjimi godbeniki.

“V Muzeju hranimo preko 8000 datotek o 360-letni godbi. Čeprav je godba uglašena celota, je pomemben vsak ton, torej vsak član. Zato smo začeli načrtno zbirati njihove zgodbe,” je povedal kustos Muzeja Matic Čar. Uvodnih deset pogovorov sta opravili in zapisali etnologinja Mirjam Bogataj in arhivarka orkestra ter oboistka Petra Marinko Rus. Čeprav so vse objavljene na spletu, sta jih s pomočjo bibliotekarke in flavtistke orkestra mag. Milanke Trušnovec natisnili v knjigo Deset zgodb. Deset obrazov. Ena godba.

V orkestru igra kar 76 let

Domala vsi godbeniki in pogosto njihovi družinski člani v godbi vztrajajo po več desetletij. Trušnovec je pogovor začela z najstarejšim godbenikom, klarinetistom Marijanom Kogejem. Pri 89. letih ima za seboj 76 let igranja v orkestru. “Toliko jih niti ne kažeš. Ali si kdaj pomislil, da bi z igranjem 'zamazal'?” jo je zanimalo.

Z odgovorom, da velikokrat, je presenetil. Vaje in koncerti so zahtevali ogromno časa. “Zaradi bolezni nisem manjkal še na nobeni vaji,” je povedal. Kar 62-letni staž pripada Albinu Čibeju, ki je z igranjem že prekinil in je tokrat sedel med publiko.

Tudi po 33 letnem stažu najbolj zvesta godbenica, flavtistka Margerita Strnad Kos, vaj ne zamuja. “Glasba mi pomeni največ. Na vajah se sprostim, nasmejem ... Eni hodijo k psihiatrom, drugi se ukvarjamo z glasbo,” je menila.

Časa za vaje zmanjkuje tubistu, županu Tomažu Venclju. “Redno si prizadevam udeleževati petkovih vaj in pred koncerti,” je povedal. Vencelj. Kot 23-letnik je v prejšnjem stoletju prevzel predsednikovanje orkestru, ko se je ta brez denarja znašel tik pred razpadom. Ob skepsi starejših so mu ob bok stopili mladi, pridobili sponzorja, novega dirigenta in začeli pot navzgor. “Danes je to skoraj simfonični orkester. Njegova kakovost je tako visoka, da se mu ne bi upal več pridružiti. Občudujem dirigenta Aljošo Deferrija,” je povedal klarinetist, sicer arhitekt in bivši župan Cveto Koder.

Pripovedi je zaokrožil morda največji talent med godbeniki, nazadnje saksafonist z 42 letnim stažem David Ogrič. Je edini, ki se je ob smrti prijatelja odrekel igranju, a se je posvetil drugim vejam umetnosti.

Akademijo so zaokrožili s podelitvijo značk, poimenovanih po glasbeniku Vinku Štruclju (1933-2006). Za več kot deset letno igranje jih je dobilo 15, za več kot 20 letno igranje pa 14 godbenikov. Več kot 30 let je godbi zvestih deset muzikantov. Častno značko so pripeli trobentaču Marku Leoniju za več kot 40 letno igranje in jubilejno, kakopak, Marijanu Kogeju. •