Energija telesa na odru pred nami
V ponedeljek se bo v Mariboru vendarle začelo Borštnikovo srečanje - glavni del osrednjega slovenskega gledališkega festivala so minulo jesen prestavili na prijaznejši čas. Medtem so dve predstavi, uvrščeni v tekmovalni program, že nehali igrati, tako da se bo za nagrade potegovala samo osmerica. Borštnikov prstan pa bo zasijal na roki igralke Jette Ostan Vejrup.
MARIBOR > Vztrajajo pri odločitvi, da bo 56. festival Borštnikovo srečanje med 14. in 27. junijem potekal v živo, čeprav so se mnogi drugi odločili za hibridne oblike, poudarja umetniški direktor Aleš Novak. Ugotavlja, da festival prinaša kakovosten in raznolik gledališki program, pomemben pa je za promocijo ter uveljavljanje slovenske gledališke ustvarjalnosti, povezanost slovenskega gledališkega prostora, razvoj novih občinstev, relevantnost strokovnih presoj, vrednotenje ustvarjalnih dosežkov, pa tudi za mednarodno promocijo slovenskega gledališča in razvoj strokovne refleksije.
Travmatično obdobje
V osrčju ostaja neuresničen lanski tekmovalni program, v katerem je bilo sprva deset predstav, dve so medtem že prenehali uprizarjati, tako da se bo za nagrade potegovalo osem uprizoritev: Sedem dniKatarine Morano in Žige Divjaka v režiji slednjega (Mestno gledališče ljubljansko), GrmačeDaneta Zajca v režiji Nine Rajić Kranjac (Drama SNG Maribor, koprodukcija Konservatorij za glasbo in balet Maribor), Alice v postelji Susan Sontag v režiji Doriana Šilca Petka (SNG Drama Ljubljana), Sedem vprašanj o sreči, gledališko potovanje po motivih Modre ptice Mauricea Maeterlincka v režiji Tomija Janežiča (Lutkovno gledališče Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče), Sin Floriana Zellerja v režiji Eduarda Milerja (Mini teater), Očiščenje Sofi Oksanen v režiji Jarija Juutinena (Slovensko ljudsko gledališče Celje in sadsongskomplex:fi), avtorski projekt Gejm v režiji Žige Divjaka (Slovensko mladinsko gledališča in Maska Ljubljana) in predstava Biokozmizem::Izreka, ki jo je po motivih Marka Breclja in Marka Mlačnika režiral Dragan Živadinov (Zavod Delak). “Tekmovalni program v aktualizacijo stopa po letu dni, po travmatičnem obdobju, v katerem si gledališče ni uspelo izboriti možnosti predaha in refleksije. S tem ne mislim zgolj na premislek produkcijskih pogojev, ki s hitrim tempom proizvodnje izčrpavajo ustvarjalce in z repertoarno inercijo topijo ustvarjalno občutljivost, temveč zlasti na refleksijo odnosov znotraj gledališke skupnosti in relacij do vloge gledališča v javni sferi,” ugotavlja selektor Rok Bozovičar.
Festival tudi v negotovih časih ohranja mednarodno razsežnost, gostili bodo več ustvarjalcev iz tujine, med njimi skupino Eastman mednarodno uveljavljenega režiserja in koreografa Sidija Larbija Cherkaouija, čigar gledališka predstava Nomad bo pospremila slovesno odprtje v petek. Domače in tuje predstave se bodo prepletale v spremljevalnem programu, vrstili se bodo razprave in koncerti, poskrbeli bodo tudi za vzgajanje mladih, sodelovali s študenti, letos pa bo program zaživel tudi pred domovi starejših občanov in drugod.
Obogatila je naš teater
Borštnikovega prstana, glavnega priznanja, ki ga za gledališki opus pri nas prejme igralka ali igralec, se veseli Jette Ostan Vejrup, leta 1962 na Danskem rojena igralka, ki od leta 1989 živi v Sloveniji in je od leta 2004 članica Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL); z njim bo v tekmovalnem programu Borštnikovega srečanja gostovala s predstavo Sedem dni.
Prstan ji je soglasno prisodila žirija, ki so jo sestavljali gledališka kritičarka in novinarka Petra Vidali, gledališka kritičarka, esejistka in direktorica Slovenskega gledališkega inštituta Mojca Jan Zoran, režiser Matjaž Zupančič, dramaturginja in umetniška vodja Prešernovega gledališča v Kranju Marinka Poštrak ter lanski dobitnik prstana Peter Boštjančič.
Gledališko akademijo je končala v Aarhusu na Danskem in se izpopolnjevala na znameniti gledališki šoli Jacquesa Lecoqa v Parizu, kjer je spoznala kolega Borisa Ostana. Z njim je prišla v Slovenijo, sprva kot svobodnjakinja delala tako v institucionalnem kakor neinstitucionalnem gledališču, z zaposlitvijo v MGL pa je nastopila njena zrela faza: prejela je štiri Borštnikove in številne druge nagrade ter najvišje kritiške ocene.
“Tudi če se morda zdi, da so danes medjezikovni prehodi težji, da so sodobni standardi odrskega jezika strožji in od igralca zahtevajo veliko natančnejše obvladovanje vseh jezikovnih registrov, pa je Jette Ostan Vejrup dokaz za to, da se igralčeva, igralkina substanca skriva onkraj jezikovnih ovir, v enkratni in neponovljivi energiji telesa na odru, ki s svojo voljo in hotenjem proizvede razliko v gledalčevi percepciji realnega,” je v utemeljitvi zapisala dramaturginja Tea Rogelj.
Žirija dodaja, da je igralka razširila meje slovenskega gledališkega prostora s človeško toplino in neulovljivo kompleksnostjo, z igralskim perfekcionizmom, prepletenim z bolečino samoironije in nalezljivo sproščenostjo humorja.