Edinstven poklon bogati kulturi sadjarstva
V nedeljo bo v Novi Gorici ter Kojskem v Goriških Brdih zaživel Atlas pozabljenih sadovnjakov, botanično-umetniški projekt uradnega programa GO! 2025, ki povezuje pokrajine sadnih dreves s prostori domišljije. Srce projekta je sadovnjak v Kojskem, največja regijska genska banka starih sadnih sort ter z njimi povezane kulturne dediščine. Srce sadovnjaka pa je Gregor Božič, filmski ustvarjalec in ljubitelj sadja. 3. decembra bomo lahko videli tudi njegov, večkrat nagrajeni film Navadna hruška.
Med avtohtonimi vrstami v Centru za kulturo sadja v Kojskem je tudi več hrušk.
Foto: Arhiv NosorogiZačelo se bo v nedeljo ob 11. uri dopoldan v Centru za kulturo sadja v Kojskem z vodenim ogledom sadovnjaka starih sadnih sort in s predstavitvijo male botanične knjižnice. Ob 18. uri se bodo v konferenčni dvorani EPICentra v Novi Gorici na večeru z naslovom Filmska potovanja v pozabljene sadovnjake predstavili ustvarjalci. Program bo posvečen prikazu kreativnih procesov, ki so v zadnjih desetih mesecih v okviru projekta Atlas pozabljenih sadovnjakov nastali na različnih koncih sveta.
Svoja raziskovanja in filmske izseke teh raziskovanj bodo v živo predstavili ustvarjalke in ustvarjalci, ki delujejo v sedmih deželah in na treh kontinentih. Katarina Jazbec (Slovenija/Nizozemska) je raziskovala starodavne nasade fig na jugu Hrvaške, Saodat Ismailova (Uzbekistan/Francija) divje orehove gozdove južnega Kirgizistana, Zaina Bseiso (ZDA/Palestina) v vojni uničeno rodovitno dolino Wadi Gaza, umetniški kolektiv Los Ingrávidos (Mehika) divje sadeže kaktusov, domačin Gregor Božič (Slovenija) pa stare sorte hrušk z Goriške ter njihov vpliv na kulturo lokalnega prebivalstva. Po predstavitvi bo sledilo druženje in pokušanje dobrot iz starih sadnih sort.
Več kot 65 tradicionalnih sadnih sort
Center za kulturo sadja v Kojskem, ki ga odpirajo v nedeljo, bo edinstven poklon bogati kulturi sadjarstva na Goriškem. Izhaja iz dolgoletne prakse beleženja, ohranjanja in popularizacije starih in avtohtonih sort sadja ter z njimi povezane kulturne dediščine. Sestavljata ga sadovnjak pod Skalco in večnamenski paviljon z botanično knjižnico.
V sadovnjaku pod Skalco raste več kot 65 tradicionalnih sort, ki so jih dopolnili. Z izbranimi mednarodnimi sortami, najbolj cenjenimi v času razcveta goriškega sadjarstva v Avstro-Ogrski. Paviljon bo namenjen izobraževanju in druženju, obiskovalcem bo približal dediščino starih sadnih sort, del dediščine pa bo na voljo v mali botanični knjižnici, skupaj z drugo literature o sadjarstvu. Mnoge sadne sorte so povezane z zgodbami, opisanimi v knjigi Sadje sonca, prav v tem času prihaja nov ponatis knjige, v angleško-slovenski verziji. Knjiga bo na voljo v paviljonu, predstavljena pa bo tudi 3. decembra v EPICentru, na ta veseli dan kulture, skupaj s njegovim filmom Navadna hruška (2025), ki je prejel že številne nagrade.
Kratki igrano-dokumentarni film kot scenarista podpisujeta Gregor Božič in Marina Gumzi, produkcija Nosorogi. “Gre za igrani film, postavljen v bližnjo prihodnost, ki pripoveduje o izgubi narave in iskanju načinov, kako preživeti in najti smisel v novi resničnosti,” so zapisali v utemeljitvi nagrade, s katero se je film uvrstil med kandidate za evropsko filmsko nagrado za kratki film. Na festivalu kratkega filma v Oberhausnu je prejel nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov Fipresci, s prestižnimi nagradami je bil letos nagrajen na festivalih v Beogradu, Linzu, v Pančevu, Nashvillu in Orvietu.•