Dvojni svet Nevina Birse
Ob osmi obletnici smrti braniškega pesnika Nevina Birse so dijaki novogoriške umetniške gimnazije predstavili njegovo umetniško delo predvsem zaradi nuje, saj se je njegova odrinjenost nakazovala že od samega začetka ustvarjanja.
BRANIK> Krajevna skupnost Branik, Gimnazija Nova Gorica ter Literarni klub Govorica so v goste povabili tudi Cirila Zlobca, Birsovega mentorja, pesnika pa je z lastnim videnjem njegove literature opisal dolgoletni ravnatelj novogoriške gimnazije, Bojan Bratina.
“Že v času življenja je bil Nevin Birsa odrinjen pesnik, pesnik iz province, saj ni imel komercialne opore in nekega marketinga, ki bi se ukvarjal z njim ter ga plasiral v slovenski pesniški svet,” je o pokojnem pesniku, ki je izdal kar 16 pesniških zbirk, povedal Bojan Bratina. Od vsega začetka ga je pri delu vodil Ciril Zlobec, ki mu je bil tudi mentor in je na literarnem večeru v veliki dvorani Kulturnega doma v Braniku spregovoril o njunih osebnih stikih.
“Nevin Birsa je bil kot pesnik nekaj posebnega. Pojavljal se je ob koncu 60. oziroma v začetku 70. let prejšnjega stoletja, v času intenzivnega subjektiviziranja slovenske literature, ko se je vse zanimanje in izpovedovanje premaknilo k človeku posamezniku ter v številne eksperimente in provokacijo revolucionarnih let, na kar se je odzivala tudi naša literatura,” pravi Bratina. Nevin Birsa je ob tem ostal zvest klasični obliki pesnjenja, niso ga zanimale stalne pesniške oblike ali pa urejen verz. “Je izrazit predstavnik svobodne verzifikacije in prav ta svobodni verz je pri njem zaživel v posebni luči, kar ga označuje kot izrazito dionizičnega pesnika. Gradil je na kontrastih, nasprotjih znotraj pomenov in besed in jih hkrati povezoval v sklope, ki od bralca zahtevajo, da se srečajo s to poezijo intimno,” lastnosti Birsove literature opisuje Bojan Bratina. “Že same besedne zveze, kot so elektronke v očeh, pa stekleni vihar kažejo na to dvojnost ali kontrastnost v Birsovi metaforiki, ko ne gradi na harmoničnih povezavah, ampak ob tem začutimo njegov dvojni svet. Ustvarjen je nek razdor med idealnim in stvarnim svetom, ki na koncu ne preide v nič, ampak ohranja idealni svet lun, pomarančevcev, v katerega se pesnik zateka,” dodaja.
Birsa ni bil človek, ki bi intenzivno živel v družbi in bi komuniciral z ljudmi, ampak je živel bolj zaprto življenje in v tej svoji zaprtosti je tudi laže ustvarjal. Njegova prava komunikacija s svetom so bile prav pesmi.
ANA CUKIJATI