Duhovnik, Kumrovec in rasizem
15. mednarodni filmski festival Kino Otok bo uradno uvedla jutrišnja projekcija filma Ona indijskega režiserja Shajija N. Karuna, ki bo ponovno obiskal izolski festival. Že jutri popoldne pa bo s programom v Art kinu Odeon sledilo nekaj najobetavnejših naslovov letošnje bere.
IZOLA > Ob 14. uri bo na sporedu Preporod, najnovejši film Paula Schraderja, ki je med drugim scenarist štirih kultnih filmov Martina Scorseseja (Taksist, Razjarjeni bik, Zadnja Kristusova skušnjava ter Med življenjem in smrtjo). Čeprav se z režijo ukvarja že od zgodnjih osemdesetih let in ima za seboj že 18 celovečercev, so mnogi filmski kritiki Preporod razglasili za njegov najboljši film.
Glavno vlogo duhovnika v srednjih letih, ki skuša osmisliti svoje življenje, je Schrader zaupal izkušenemu igralcu Ethanu Hawku. “Pri snovanju filma se mi je zdelo zanimivo, da je lik duhovnika Tollerja bolan - ima bolezen, ki jo je Kierkegaard poimenoval ‘bolezen za smrt’, to je obup. Tega se želi nekako znebiti, bodisi skozi cerkvene rituale bodisi z alkoholom ali s pisanjem dnevnika. Potem pa sreča fanta, ki je prav tako žrtev obupa. Želi mu pomagati, a mu pri tem spodleti, naleze pa se njegovega ‘virusa’, kar se mi je zdelo sila zanimivo. Je bil Toller vseskozi okoljevarstvenik ali je le iskal izgovor, s katerim bi lahko opravičil lastno zalezovanje smrti?” je Schrader opisal rdečo nit filma.
Relikti jugoslovanske preteklosti
Letos se na Kino Otok ponovno vrača zagrebški režiser Ivan Ramljak, ki se je lani otoškemu občinstvu predstavil z retrospektivo kratkih filmov. Med temi je bil tudi krajši dokumentarec Kino otok, v katerem je raziskoval fenomen manjših kinematografov na hrvaških otokih, ki pa so šli v pozabo.
Tudi v najnovejšem dokumentarcu Dom borcev, ki ga bodo predvajali jutri ob 19. uri, Ramljaka zanimajo relikti preteklosti. Podal se je v Kumrovec, v Dom borcev, ki so ga enajst let po Titovi smrti zaprli in od tedaj sameva, prepuščen zobu časa. Nanj se spomni peščica ljudi, ki opravi manjša vzdrževalna dela pred nekdanjim dnevom borca, 4. julijem. Glavni protagonisti tega dokumentarca pa niso obiskovalci, opremljeni s pionirsko kapo, rutko ali drugimi partizanskimi rekviziti, ampak zgradba - kot nemi pričevalec nekih minulih časov.
Argentinski rasizem
Ob 20. uri bo četrtkov program v Art kinu Odeon sklenil film Zama argentinske režiserke Lucrecie Martel, ki so jo mnogi oklicali za Terrencea Mallicka latinskoameriške kinematografije, sodi pa med najvidnejše avtorje argentinskega novega vala, poleg Lisandra Alonsa, Pabla Trapera, Ane Poliak, ki so v preteklosti že obiskali Kino Otok. Lucrecia Martel, ki je žal ne bo na letošnji festival, ima za seboj štiri celovečerce. Prvi trije (Močvirje, Sveto dekle, Brezglava ženska) so bili umeščeni v kraj Saltu na severozahodu Argentine, kjer je sicer tudi sama odraščala, v dobro stoječi družini srednjega razreda. Motiv, ki se vleče skozi vse njene filme, je vzvišen odnos argentinskega srednjega razreda, ki je večinoma evropskega izvora, do tamkajšnjih staroselcev, ki jih obravnavajo kot drugorazredne državljane.
Po skoraj desetletnem mrku se je z Zamo, argentinsko literarno klasiko Antonia di Benedetta iz leta 1956, podala v “izvor” takega razlikovanja, v čas kolonialnega razcveta v Južni Ameriki v 18. stoletju. V Zami se je teme rasizma in kolonializma lotila skozi prizmo satire in precejšnjega odmerka absurdnega humorja.
