DTN na Mostovni ob boku Sarcasm in Moshead predstavili EP Eschatology

Thrash metal je v prvi polovici 80-ih let prejšnjega stoletja s težkimi riffi, divjim tempom in surovo energijo metalsko sceno zapeljal v novo smer in ji, še zdaleč ne le z "veliko četverico" Slayer, Metallica, Megadeth in Anhtrax, vtisnil neizbrisen pečat. Tako zelo, da je še danes, 40 let kasneje, inspiracija in odskočna deska tudi za mlajšo generacijo, tako publike kot muzikantov, ne le za prvoborce. Sobotni koncert na Mostovni je bil v tem smislu prerez, kako to leta 2026 delajo staroste in kako mladina.

Oder so krstili škofjelški Moshead, četverica, ki ima za seboj že konkretno kilometrino, po prvencu Game of Knowledge (2017) pa so lani zapakirali drugo ploščo We Were Led Astray, ki je sestavljala tudi glavnino tokratnega repertorarja. Dvorana se je še polnila, ko je trojica fantov in dekle v izvirnem žanru usidran, a tudi posodobljen ameriški thrash metal vžgala brez odvečnega filozofiranja: z odra so suvereno žagali mešanico melodičnosti in tehničnosti, s hkratnimi čvrstimi ritmi, ki pa so jih v ravno dovoljšnji meri kombinirali z groovom. S premišljeno strukturo in dinamiko opremljeni in v uho prilegajoči se komadi so pripravili odlično podlago za konkretno metal fešto.

Ne več tako rosno mladi Moshead so lansko leto v svet poslali ploščo We Were Led Astray.

Foto: Mitja Marussig

Ker za fešto je pravzaprav šlo. Vsaj če vprašate goriške DTN, četverico iz Volčje Drage/Nove Gorice, ki se kljub mladosti z velikimi zamahi vztrajno širi korpus sledilcev, doma in vse bolj tudi čez mejo. V soboto je uradno izšel njihov prvenec, EP Eschatology. In že od prvega udarca je bilo jasno: fantje se ne hecajo, še manj pa šparajo.

Gregor Lavtar iz zasedbe Moshead je DTN-jevcem postregel s torto.

Foto: Mitja Marussig

Z odra Mostovne so od prve minute brezkompromisno streljali rafale surovih kitarskih riffov, distorziranega, mastnega basa in udarnega, a hkrati dinamičnega ritma, nad katerimi je grmel markanten agresiven vokal, ki se ga ne bi sramovali niti stari metal mački. Premiera pred domačo publiko je bila očitno močna spodbuda in dodaten zagon. Abel Elersič, Enej Lango, Aleks Hvala in Aljaž Pekeč so z Race With Time, Slaughter, I'll Lead The Way, DTN in drugimi sekali na polno in potrdili, da uspešen pohod po sceni ni naključje.

Sarcasm po 37 še kako "žgejo".

Foto: Mitja Marussig

Kakor ni naključje, da je zaključek večera pripadel Sarcasm, starostam speed/thrash metala Made in Slovenija, ki so po odrih udrihali že v časih, ko se DTN niso niti še rodili. Če so Goričani pokazali, kako strune drgne mladina, so Kranjčani, ki imajo na računu, vključno z letošnjo Soulless Machine, že osem velikih plošč, potrdili, kaj prinesejo izkušnje in kilometrina. Na Mostovni so se, ob dobro umerjenih starejših klasikah, osredotočili na novejše komade, publiki pa servirali konkretno porcijo pravovernega thrasha stare šole, ki jih odlikuje že od prvenca Crematory (1989), a ga občasno pregnetejo z drugimi stili, denimo heavy metalom z večglasnimi vokali (nalogo si izmenjujeta kitarista) in mestoma himničnimi refreni. Sarcasm ohranjajo družbeno in politično kritičnost, 37 let od prvenca pa očitno še niso rekli zadnje. Klasika.