Dr. Suzana Todorović: Brez narečnih govorcev ni ne “bendant” ne “brgješ”
Logična trditev, da brez narečnih govorcev ne bi bilo ne bendant (spodnjic) ne brgješ (hlač), saj ne bi bilo česa raziskovati, je zgolj eden od načinov, s katerim dialektologinja dr. Suzana Todorović ob vsakem izidu svojih knjig poudari pomen najdragocenejših sodelavcev, ki jih je obiskovala celo desetletje. Te dni je izšel drugi del njenega Slovenskega istrskega lingvističnega atlasa - SiLA 2.

KOPER > “Eno raziskovalčevo uho - en zapis, kakor je trdil jezikoslovec Fran Ramovš, ostaja moje vodilo. Prisegam na osebni stik,” tudi tokrat svoj način dela pojasni dr. Suzana Todorović, ki je med letoma 2013 in 2023 obiskovala približno 150 narečnih govorcev v 22 krajih - raziskovalnih točkah rižanskega in šavrinskega podnarečja, v sedmih istrskobeneških kontrolnih točkah, to so Milje v Italiji, Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Bertoki in Buje na Hrvaškem, ter v eni čakavski točki, v Kućibregu. Kraji Šared, Bertoki in Dragonja predstavljajo, bodisi mejo med slovenskim in italijanskim narečjem bodisi območje njunega sobivanja, saj je (jugo)zahodno od omenjenih krajev že področje istrskobeneškega narečja.
dr. Suzana Todorović
dialektologinja
“Narečje se mora spreminjati, vanj je treba vnašati nove besede za reči, dogajanje in vse, česar nekoč ni bilo, sicer bo res izumrlo. A te obogatitve in vnosi morajo biti premišljeni. Ne gre na silo.”
Naj spomnimo, da je pred leti že opravila raziskave istrobeneškega narečja, katerih izsledke je med drugim objavila v treh zajetnih delih dvojezičnega Istrskobeneškega jezikovnega atlasa severozahodne Istre, v katerih je na novo zarisala mejo slovenskih istrskih govorov, s čimer je “dopolnila” legendarne raziskave dialektologa dr. Tineta Logarja. Ta je v Istri raziskoval med letoma 1952 in 1958, a ni zbiral gradiva v obmorskih mestih in zato ni popisal istrobeneških govorov, ki so romanskega izvora. “Ko sem objavila prve raziskave istrobeneškega narečja, so nekateri napačno razumeli, da v obmorskih mestih ni bilo slovenskega prebivalstva, kar seveda ne drži. Slovenci so v mestih živeli, a od tod ne izvira slovenska narečna govorica. Ta ima svoj izvor v zaledju mest. Kontrolna točka, kjer sobivata istrobeneščina in slovensko istrsko narečje, so Bertoki. Tu negujejo in ohranjajo oba materna jezika,” pojasni Todorović. Obenem poudari, da je bilo popisovati rižanski in šavrinski istrski govor zahtevnejše, saj so govori fonetično precej bolj zapleteni.
Most med preteklostjo in prihodnostjo
V drugem atlasu je zajela 475 pojmov (na koncu jih bo v treh knjigah več kot 1500) s področja časovnih pojavov, življenja na vasi - družina, hiša in posestvo, ki so prikazani na 480 jezikovnih kartah.
Atlas sta tudi tokrat sožaložili Osrednja knjižnica Srečka Vilharja in koprska založba Libris. “Ker se narečja hitro spreminjajo in izginjajo zaradi vpliva standardnega jezika in globalizacije, je njihovo dokumentiranje ključno za ohranjanje jezikovne dediščine,” poudarja Ingrid Celestina, vodja založbe in knjigarne Libris. In dodaja: “Brez narečjeslovnih atlasov bi raziskovalci izgubili zanesljiv vir, ki omogoča poglobljeno razumevanje raznolikosti jezika, zgodovinskih premikov in regionalnih posebnosti. Lahko smo ponosni, da imamo v Istri izvrstno dialektologinjo dr. Suzano Todorović, ki narečne besede, ki so, kot mi radi poudarjamo, 'jezik srca', ohranja prihodnjim rodovom in opozarja na bogastvo kulturne raznolikosti.”
Spremembe za ohranjaje
Istra je namreč zlasti po zaslugi koprske raziskovalke regija z največ dialektološkimi raziskavami, knjigami in najbolje popisanimi narečji. “Gre za temeljna dela, ki bodo ostala za vse večne čase in imajo za naš prostor neizmeren pomen. Ne le iz znanstvenega in metodološkega vidika, temveč predvsem zaradi terenskega dela v stiku z ljudmi. Danes sicer pravijo, da te ni, če te ni na spletu - jaz bi rekla, da te ne bo, če te ni v knjigi,” pravi direktorica koprske knjižnice Luana Malec.
A narečja se spreminjajo. “Slovenski istrski narečni atlas je namenjen prikazu narečij, kot jih govorci govorijo v tem času. Narečje se mora spreminjati, vanj je treba vnašati nove besede za reči in vse, česar nekoč ni bilo, sicer bo res izumrlo. A te obogatitve in vnosi morajo biti premišljeni. Ne gre na silo. Predvsem pa narečje ni govor, ki bi ga uporabljali ali maličili, ko želimo, da je nekaj duhovito,” poudarja Todorović. In nakaže, da se bo po izidu zadnjega atlasa leta 2026, pravo delo šele začelo. Med drugim namerava raziskati prav spreminjanje narečnih govorov pri nekoliko mlajši populaciji, med 35 in 45 letom, ki nove besede že vključuje v govor.