Dobrodošli v “poslušališče"
Gledališče Koper je svojo osnovno dejavnost sčasoma utrdilo in okrepilo. Predstave, različna praznovanja in drugi dogodki lepo polnijo veliko in malo dvorano. Vse več sadov žanje gledališka šola; udeleženci končujejo študij na akademiji in prihajajo na trg dela. V zadnjem obdobju pa se koprsko gledališče vse bolj kaže tudi kot prostor razprave, družbene vključenosti in solidarnosti.
Pogovori o branju z Jasno Čebron, Intervju Primorskih novic na odru z Vesno Humar in Pomladni pogovori v domeni Znanstveno-raziskovalnega središča Koper predstavljajo mavrico dogodkov, ki prebivalkam in prebivalcem slovenske Istre ponujajo nove razsežnosti za doživljanje gledališča.
Najdaljšo brado imajo Pogovori o branju, ki so skozi vrata stavbe na Verdijevi 3 vstopili leta 2012. Sprva zadržano in nekoliko plašno, z leti pa vse bolj odločno in samozavestno. “Pogovarjati se o prebranih knjigah je združevalno in povezovalno početje. Ponuditi knjigo v branje tako, da se o njej pogovarjaš z avtorjem, pa vabi v prostor ustvarjanja in je za občinstvo enkratno in neponovljivo doživljanje. Tako postajajo Pogovori o branju križišče literarnih srečanj med slovensko, italijansko in hrvaško literaturo. Ne samo križišče, ampak tudi sidrišče izvirnega premišljevanja in doživljanja sodobnega časa,” poudarja Jasna Čebron. To med drugim dokazuje zadnji pogovor, ko je bil v gosteh nekdanji ravnatelj in pisatelj Dušan Merc. Premišljeno zastavljen dogodek, ki je odprl razmislek o izzivih v literaturi, krizi v šolstvu in razmerah v Društvu pisateljev Slovenije, je privabil toliko obiskovalcev, da so napolnili vsak kotiček foajeja.
Dodatne stole v mali dvorani so v gledališču postavljali tudi na zadnjem intervjuju. Vesna Humar je gostila nekdanjega zdravstvenega ministra Dorjana Marušiča.
“Projekt Intervjuji na odru je nastal zaradi predvidevanja, da je neposredna, živa komunikacija med ljudmi, ki so v istem prostoru in si gledajo v oči, lahko protiutež digitalnim izmenjavam. Te so množične in vključujoče, a tudi sterilne in podvržene manipulacijam in sovražnosti. Predvidevanje se je izkazalo za pravilno. Ljudje, ki prihajajo na intervjuje, in vedno več jih je, odhajajo v z občutkom, da so doživeli pristni, močan stik s sočlovekom,” pravi Vesna Humar.
Imamo v Sloveniji voljo in energijo za spremembe, ali zdravstvo v državi res obvladujejo različne interesne skupine, zakaj morajo odgovorni odstopiti, če želimo imeti krajše čakalne vrste, je le nekaj vprašanj, s katerimi sta gostiteljica in Dorjan Marušič vodila dialog.
Zadnji med dogodki, ki zrcalijo družbo in skušajo odgovoriti na aktualna vprašanja, bo vzklil spomladi. Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, pojasnjuje: “V hitro spreminjajočem se svetu sodobne družbe želimo kritično obravnavati otopelost, predvsem mladih, pa tudi širše javnosti do kulture in znanosti. Tako smo v mesecu decembru v luči praznovanja 25. obletnice ZRS Koper skupaj izpeljali dogodek Sproščen pogovor o znanosti, ki je v prepletu akterjev iz različnih svetov - znanosti, umetnosti, kulture in športa - dosegel številne prisotne (v gledališču in na spletu) ter pomembno prispeval k skupni komunikaciji o znanosti. Upamo, da je dosegel tudi ušesa odgovorne strokovne in politične javnosti, saj je podhranjenost obeh sodelujočih polov - gledališč in javnih raziskovalnih zavodov v Sloveniji - več kot očitna.” Prvi pomladni pogovor bo v mali dvorani v četrtek, 12. marca, ob 19. uri. Osrednje vprašanje se bo glasilo: Kam in kako po znanje?, kar je v času med informativnimi dnevi in vpisovanjem na fakultete pomembna tema v številnih družinah.
“Z vročimi temami bomo nadaljevali še v aprilu in maju. Prednosti in slabosti najhitreje razvijajoče se industrije informacijskih tehnologij, diskusija o zdravju, pomenu mediteranske prehrane ter aktivnega, zdravega in uspešnega življenjskega sloga so vedno aktualne teme,” dodaja Pišot.
Priljubljena Netflixova serija Black Mirror pronicljivo odpira vprašanja družbe v prihodnosti, povezanih z nepredvidljivimi posledicami uporabe novih tehnologij. Gledališče Koper je bolj tradicionalno: vprašanja, ki jih naslavlja, so aktualna tukaj in zdaj. Vsem na voljo.
