Do ljudi iskreno, brez algoritmov

Najobsežnejši celodnevni program so ponudili v prestolnici kulture, v novogoriškem EPICentru, kjer so ob filmskem maratonu v v kavarni gostili tudi pogovore z ustvarjalci raznolikih projektov pod okriljem GO! 2025. Vzdušje je bilo posebej praznično, saj so prav na Ta veseli dan kulture razglasili nagrajence Prešernovega sklada, med katerimi je tudi režiser, direktor fotografije in skrbnik dediščine starih sadnih sort Gregor Božič, čigar film Navadna hruška je navdušil kritike in občinstvo, tokrat pa je spregovoril tudi o projektu Atlas izgubljenih sadovnjakov.

Jame v knjigi

V povsem drugo okolje so se spustili na predstavitvi poučne knjige Jame v Notranjskem muzeju Postojna, dela Ane Čič, dr. Tineta Kaluže in Tine Poljšak, ki je pod skrbnim uredniškim očesom Gaje Kos izšlo v sozaložništvu muzeja in Založbe Miš, odlikujejo pa ga tudi ilustracije akademskega slikarja Damijana Stepančiča. Poleg dr. Kaluže, ki tudi kustos Notranjskega muzeja, so o knjigi in jamah na pogovoru, ki je pritegnil lepo število obiskovalcev, vodila pa ga je kustosinja Ana Čič, sodelovali še dr. Mitja Prelovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Nenad Arizanović iz Mestne knjižnica Postojna in Vid Trebše iz Društva za raziskovanje jam Luka Čeč.

V galeriji Loža je zaživela sedma umetniška manifestacija Spekula (na fotografiji z leve): umetniki Mojca Smerdu, Zora Stančič, Andrej Savski, kustos Tilen Žbona, profesor Tomaž Grušovnik in direktorica Obalnih galerij Mara Ambrožič Verderber.

Foto: OGP

Nasprotje neresničnosti

Od narave so se k družbi obrnili na razstavi v koprski galeriji Loža, naslovljeni Matrika - Odtujena misel, sedmi umetniški manifestaciji Spekula, ki je plod sodelovanja Obalnih galerij Piran s študijskim programom Vizualne umetnosti in oblikovanje Pedagoške fakultete primorske univerze. Letos je kustos in profesor dr. Tilen Žbona k sodelovanju povabil prvokategornike domačega sveta umetnosti. Dela, tako vizualna kakor prostorska intalacija, Andreja Savskega, Zore Stančič, Črtomirja Freliha in Mojca Smerdu, so svojevrstnen kontrapunkt generirani realnosti in neresničnosti, s kakršnima imamo danes vse pogosteje opravka. “V času, ko se specifičnost medijskih sporočil, nosilcev in generatorjev vsebin prepleta z mislimi tako ožjih kot širših skupin uporabnikov, bralcev in posredovalcev, je misel posameznikov izpostavljena algoritemskim platformam umetne inteligence in s tem tudi zasukanih resnic,” je v spremni besedi zapisal kustos, ki v izvirnosti umetniškega izraza vidi del rešitve izzivom časa. Žbona se je zelo razveselil tudi izjemnega obiska. • NR