Denys Masliuk očaral z virtuoznostjo in intimo

Kultura
, posodobljeno: 12. 05. 2026, 20:25

Vse zvrsti umetnost so skozi tisočletja iskale in našle vsaka svojo pot. Kiparstvo, slikarstvo, poezija, arhitektura … so planeti našega življenja, ki zarisujejo vsak svoj krog. Tudi glasba. Njene spremenljive lastnosti jo varujejo, da nikoli ne postane staromodna. Glasbeni umetniki pa glasbi omogočijo, da lahko postane negibni mir ali razsajajoče viharjenje.

Denys Masliuk očaral z virtuoznostjo in intimo

Denys Masliuk je povsem očaral prisotne v Pokrajinskem muzeju Koper

Foto: Mirko Orlač

Društvo prijateljev glasbe v Kopru je prejšnji torek priredilo koncert izvrstnega ukrajinskega pianista Denysa Masliuka, sicer dolgoletnega profesorja klavirja na koprski umetniški gimnaziji.

Masliuk je na tokratnem nastopu poleg svojih kompozicij izvedel tudi dela Johanna S. Bacha, Sergeja Rahmaninova in Franza Schuberta. Koncert je v navdušenih poslušalcih napel strune, ki so prebudile vsa čustva. Glasbena dinamika ni bila utesnjena, včasih se je zgostila, včasih zrahljala ...

Dela baročnega skladatelja J. S. Bacha, pobožnega luteranca, so monumentalna tako po raznolikosti kot po izrazu. Skladal je skoraj vse v tistem času znane oblike, razen opere. Večina njegovih del je bila naročena in imajo značilna globoka duhovna čustva. Masliukova izvedba Bachove Angleške suite št. 2 v a-molu je presegala čas, v katerem je nastala.

Bach med duhovnostjo in virtuoznostjo

Bach je pisal glasbo v “večjo Božjo slavo”. Napisal naj bi pet pasijonov, v celoti pa sta ohranjena le dva. Med njegova izjemna dela sodi tudi Pasijon po Mateju št. 47 “Erbarme dich, Mein Gott”. Arijo iz tega pasijona je Masliuk priredil za klavir in jo na koprskem koncertu tudi premierno izvedel. “Bachova skladba je napisana za altovsko in solo violino ob spremljavi orkestra. Part alta sem moral prestaviti v tenorjev register, da bi lahko bila izvedljiva tudi na klavirju. Skladbo sem želel čim bolj približati Bachovemu originalu,” je povedal Masliuk.

Preludij je bil v romantiki karakterna skladba z razpoloženjsko vsebino. Pisali so jih Chopin, Debussy, Skrjabin, Messiaen, … Sergej Rachmaninov je kot pianist nadaljeval dediščino Chopina in Liszta. Že kot dvajsetletni mladenič je postal zelo popularen, še posebno pa je zaslovel z Variacijami na Paganinijevo temo op. 43. Dobro desetletje pred smrtjo (1929) je napisal osem preludijev. V Kopru smo slišali štiri, dva iz opusa 23. in dva iz 32.

Schubert in skladateljske miniature Denysa Masliuka

Avstrijskega romantičnega skladatelja Franza Schuberta poznamo po njegovi ustvarjalni vnemi, ki se je spogledovala z romantičnim obdobjem. Čeprav je umrl star komaj enaintrideset let, ni glasbene zvrsti, v kateri se ne bi poskusil. “Od najvišjega navdušenja do smešnosti je samo en korak, kakor od najgloblje modrosti do grobe neumnosti,” je zapisal Schubert. Na klavirskem področju je klasične oblike barval z romantičnim duhom. Na koncertu v Kopru je Masliuk zaigral njegovo Sonato v a-molu D537.

Masliuk ni samo pianist, je tudi skladatelj. V Kopru je zaigral svoje Slike umetnikov z razstave. “Poco allegretto je portret znanega slikarja in kiparja Petra Pilza, avstrijskega Štajerca z veliko humorja in z zelo mehkim karakterjem,” je povedal za Primorske novice. “Druga skladba z naslovom Zakaj je glasbeni portret 'abstraktnega' slikarja Nika Šturma, zamejskega Slovenca, ki živi v Avstriji. Večina njegovih slik zbuja vprašanja in razmišljanja. Iz tega izhaja tudi naslov in navdih za skladbo. Tretja skladba, Dama z rdečo vrtnico, pa je posvečena avstrijski umetnici in pisateljici Franziski Heilmrich. To je starejša dama, ki je zelo ognjevita in bistra. Je prava femme fatale. Vedno ustvarja domišljijski vrvež,” je še dodal.

Glasba kot spirala vesolja

Masliuk je za koprski koncert izbral tiste skladbe, ki so z interpretativnim čustvenim nabojem objele občinstvo. Oplemenitil jih je z intenzivno umetniško gibljivostjo. Glasba je lebdela, bila je svetla, bila je temna. Bila je hitra, bila je zasanjana … Koncertna parafraza na ukrajinsko narodno pesem Misjac na nebi je uspavanka. “To našo narodno pesem mi je v otroštvu vedno pela mama, zato sem svojo skladbo posvetil njej. Skladbo Tarantella per Danijela pa je šala, ki sem jo posvetil svoji ženi. Danijela obožuje Tarantello F. Liszta in sem ji jo moral vedno igrati,” se spominja Masliuk.

Vesolje je izpolnjeno z glasbenimi oblikami, motivi, ritmi, kombinacijami, melodijami. Vse pa se pretaka tudi v glasbo skladateljev in izvajalcev, ki so na zemljo urojeni zato, da ponovno zajamejo, oblikujejo in nam posredujejo spiralo glasbenega vesolja. Le maloštevilnim pa je dano, da začutijo te spirale.

Le glasbeni izbranci so tisti, ki nam v koncertne dvorane prinašajo žarke glasbene svetlobe. Mednje sodi tudi pianist, skladatelj in pedagog Denys Masliuk. Njegova interpretacija se navezuje na poetski, ponekod tudi na filozofski odnos. Dosega nepričakovane viške, kamor ga pripelje širina zvoka pianistične in skladateljske filozofske ideje. Z intimno in čustveno interpretacijo posreduje svoj notranji odmev. Ko je ne koprskem koncertu izzvenel ton zadnje skladbe na programu, je navdušenje med občinstvom prelilo v bučen aplavz. Nato je Masliuk moral občinstvu podariti še tri glasbene dodatke. Zaigral je Chopinov Nocturno op.9 št.2, Bachov Preludij v h-molu in Bachov Koralni preludij Kličem k tebi, gospod.