Denar, kriminal in metal v muzeju

LJUBLJANA > Obiskovalcem so ob samem vstopu v razstavni prostor na ogled ostanki bankomata, ki so ga neznani storilci oktobra lani razstrelili v Gameljnah. Razstavljeni so tudi številni primeri ponaredkov kovancev in bankovcev od rimskih časov dalje.

Predstavljeni so tudi vidnejši ponarejevalci, ki so bili aktivni na slovenskih tleh, kot so baročni slikar in avtor oltarne slike Marije Pomagaj z Brezij na Gorenjskem Leopold Layer, Jožef Prelesnik in Ivan Selan, ki se je pozneje prekvalificiral v kartografa, čigar izdelke se je še do nedavnega uporabljajo pri pouku geografije.

Obiskovalci občasne razstave lahko tudi na praktičnih primerih poskušajo prepoznati ponarejene evrske bankovce.

Del razstave je posvečen tudi odmevnejšim ropom in vlomom. Tako je predstavljen rop carinske postaje pri Postojni aprila 1926, rop banke SKB novembra 2005 in rop pošte v Zürichu leta 1997.

Posebna pozornost pa je namenjene tudi spletnim prevara. Obiskovalci lahko prisluhnejo prisluhnejo devetim osebnim zgodbam ljudi, ki so se soočili s tovrstnim kriminalom ter pobližje spoznajo tehnologijo globokih ponaredkov.

Metal koncert v muzeju? Zakaj pa ne!

Odprtja razstave tokrat ni spremljala pregovorna galerijska tišina. Prav nasprotno. Zidove Muze je konec tedna tresla glasba osrednjeslovenske metal zasedbe Black Camo, ki bo prav te dni v svet poslala skladbo Blinded s svojega prihajajočega albuma.

Ideja za ta nenavaden spoj se je rodila precej spontano. Kot pravi frontman Illja Furst, so člane muzejske ekipe spoznali “na pijači v ljubljanskem Godec Pubu”, kjer so hitro ugotovili, da jih povezuje odprtost za nekoliko drugačne ideje.

“Ko so omenili možnost, da bi igrali na otvoritvi razstave, smo takoj rekli ja. Kje pa še vidiš metal bend v muzeju? In ravno tam, kjer je nenavadno, je tudi Black Camo,” pravi Furst. Iz začetne ideje je sčasoma nastal premišljen performans, ki je presegel klasičen koncert. Čeprav njihov prvenec The Cult of Black Camo tematsko ni neposredno povezan z razstavo, so ga za to priložnost posebej priredili.

Kibernetski kriminal v sklopu glasbenega performansa

Navdih so našli predvsem v delu razstave, ki se ukvarja s spletnimi prevarami, hekanjem in globokimi ponaredki. “Koncept kibernetskega kriminala nas je najbolj pritegnil. Kdo pa ne mara dobrega cyberpunka,” v smehu doda Furst. Njihov nastop je bil zato zasnovan kot neprekinjena zvočna in vizualna izkušnja: brez klasičnih pavz in nagovorov, skladbe so povezovali elektronski, cyberpunk ambientalni sampli, ki so ustvarjali skoraj filmsko atmosfero.

“Med komadi smo gradili občutek neke digitalne realnosti, skoraj v stilu Matrice,” razloži.”Dodali smo tudi gibalni performans in nekaj dramatične igre, ampak hkrati ohranili tisto našo 'in your face' energijo.”

Rezultat je bil nepričakovan, a presenetljivo smiseln preplet: razstava o kriminalu, denarju in manipulaciji realnosti, ter glasbeni performans, ki je to isto tematiko prevedel v zvok, atmosfero in gib. Če je muzej prostor tišine, Black Camo dokazuje, da je lahko tudi prostor hrupa.