Dekletom na misiji se maja pridruži odgovor na skoraj vse
Aleksander Peca se v teh dneh v razstavne prostore vrača v dvojnem zamahu. Njegova Dekleta pred misijo so do 6. junija že na ogled v Hiši kulture v Šmartnem, v četrtek, 8. maja, pa v galeriji Frnaža odpira novo razstavo s pomenljivim naslovom 42.
NOVA GORICA > Morda se bo celo našel kdo, ki mu naslov 42 ne bo povedal veliko. Ljubiteljem legendarnega avtorja trilogije v petih delih (da, Štoparski vodnikpo galaksiji Douglasa Adamsa) pa bo takoj jasno, da bosta predvidljivost in konvencionalnost tokrat vztrajali v svoji odsotnosti. Razstava namreč že z imenom namiguje, da nič ni povsem trdno pod nogami. Kar na splošno velja za platna Aleksandra Pece, tem “hibridom med fotorealizmom in sanjsko logiko, kjer pravila fizike in družbenih norm vljudno prosijo za dopust.”
Peca tematike črpa iz zahodne in vzhodne (pop)kulture ter različnih subkultur, njegove slike so vizualni koktajli: malo baroka, ščepec robotov, kanček gejš in kapljica lateksa, ki jih premeša s samurajsko natančnostjo, nenavadnimi zornimi koti in neobičajnimi kompozicijami. “So nekakšni portali v vesolja, kjer se resničnost spotika ob lastne čevlje in popkultura zapleše tango z baročno teatralnostjo.” Tabuji so tu zato, da se obnje obregnemo, v glavnem z ironijo, prepovedane tematike, da jih razgalimo. Voajerski pogled je pri tem pogosto ključen.
V pričakovanju razstave 42, ki jo bodo v novogoriški galeriji Frnaža odprli 8. maja ob 18. uri, na ogled pa bo do 29. maja, si lahko ljubitelji umetnosti s svojevrstnim pečatom v Hiši kulture v Šmartnem ogledajo še eno razstavo. Dekleta pred misijo je niz oljnih platen, kjer Peca spretno sooči dve nasprotji: ženske atribute in moško agresijo, lepoto telesa in strogo disciplino vojne. Z druge strani si svoj zadnji pogled na dekleta, ki se pomanjkljivo oblečena spopadejo na igrišču ameriškega nogometa, privoščijo kamikaze tik pred misijo, s katere ni povratka. “Ta razstava ni za nežne dušice,” se glasi napoved. Hja, katera Pecova pa je, pravzaprav?
