Damin gambit: Kot da je bilo nekoč

Damin gambit so eni nosilcev goriške rokerske scene devetdesetih let, ob tem pa verjetno ena od bolj podcenjenih domačih zasedb. Vsaj glede na potencial, ki je bil že od začetka nesporen.

Leta 1987 je namreč že prvi single oziroma posnet komad Janez, povej pokazal, da lahko sežejo zelo daleč. To je več kot potrdil prvenec iz leta 1994, naslovljen preprosto Damin gambit, na katerem so bili poleg Janeza bolj izpostavljeni še Utrujena, Eldorado, December, Na svobodi, Ne, Ljubimo, tonemo … Štiri leta kasneje so, v nekoliko spremenjeni in okleščeni zasedbi, udarili s ploščo Luna iz vode. Z le eno kitaro, a precej bolj distorzirano in udarno, so zapečatili kompakten rokerski izdelek, na katerem so poleg naslovne v obvezno playlisto poslušalcev takoj skočile vsaj še Živi kipi, Sliši samo sebe, Vse mi je jasno, V sobi sam, Jutro vabi in zaključna Ulice.

Glasbeni izraz so zgradili na trdnih novovalovskih temeljih (med referencami je najti Ekaterino Veliko, pa tudi zgodnje Avtomobile in delno Litfibo …), ki pa so jih nadgradili z lastnim pristopom, in nezgrešljivimi introspektivnimi, precej hermetičnimi besedili pevca Aleša Faganelja.

Konec novembra bodo nastopili v Cukrarni

Koncertno kilometrino so nabirali pretežno po odrih po Primorskem, a tudi drugod po Sloveniji, kljub nesporni kvaliteti, solidni bazi oboževalcev in temu, da so jih cenili tako poznavalci kot publika, preboj na širšo sceno ni uspel in leta 2001 so dokončno zapustili odre. Do letos, ko se nanje vračajo.

Z novo ploščo Vonj pomladi, novo energijo in zagonom in v izvirni zasedbi: poleg pevca Aleša Faganelja še kitarista David Šinigoj in Borut Maraž, basist Dejan Brilj in bobnar Sergej Randjelović. Plošča ob prvem singlu Mraz, ki je v eter zakorakal kot Pesem tedna na Radiu Koper, prinaša še naslovno Vonj pomladi, Voda, ki teče, Kateri dan je danes, Dve in pol, Zdaj … Glasbene korenine in vsebina ostajajo enake in prepoznavne, produkcija je sodobnejša. Kar je bilo opaziti tudi na Mostovni, kjer so v soboto predstavljali novo ploščo in seveda pred domačo publiko obudili tudi številne stare hite. Na hrbtu je resda kak križ več, a se to ni poznalo.

Nasprotno, energija je bila na visoki ravni, motivacija tudi, kakovost nikoli ni bila vprašljiva, svoje pa je zagotovo dodal tudi ščepec nostalgije, saj se je na trenutke zdelo, kot da bi se bend in publika vrnili v divja devetdeseta. Kar je več kot odličen obet za prihajajoče koncerte. Prvi na seznamu je 21. november v Cukrarni v Ljubljani.