Čustvena nabitost minimalizma
V nedeljo ob 20. uri bo v koprskem gledališču gostovalo Jugoslovansko dramsko gledališče s predstavo Elijev stol, ki jo je po romanu Igorja Štiksa dramatiziral Darko Lukić, priredbo dramatizacije pa je opravil režiser predstave Boris Liješević. Jugoslovansko dramsko gledališče je predstavo postavilo v sodelovanju s sarajevskim festivalom MESS.
KOPER> Predstava Elijev stol je torej dramatizacija romana z enakim naslovom, v katerem v Sarajevu rojeni hrvaški pisatelj Igor Štiks opisuje nenavadno usodo petdesetletnega avstrijskega pisatelja Richarda Richterja, ki leta 1992 kot vojni poročevalec odide v Sarajevo, čeprav je njegov obisk namenjen iskanju biološkega očeta. Tam pa spozna mlado, nadarjeno igralko, ki usodno zaznamuje njuni življenji v obleganem Sarajevu.
Jugoslovansko dramsko gledališče je bilo ustanovljeno leta 1947 kot reprezentativno gledališče nove države. Vanj so bili povabljeni najboljši igralci iz Zagreba, Novega Sada, Sarajeva, Splita, Ljubljane in drugih mest. Umetniški vodja je postal Bojan Stupica, ki je postavil temeljne programske smernice gledališču visoke literarne ravni. 17. oktobra 1997 je stavba Jugoslovanskega dramskega gledališča v Beogradu pogorela. Obnovljeno gledališče so ponovno odprli leta 2003.
Elijev stol je med uprizoritvami, ki se ukvarjajo s tematiko vojne v bivši Jugoslaviji, ena boljših in zelo nenavadnih. Nenavadna ni toliko zaradi postavitve oziroma oblike, ampak zaradi svoje vsebine in kakovosti. Vojna je vsestransko, politično, čustveno in intelektualno prikazana z osebno usodo tujca, ki išče svojo preteklost.
Režiser Boris Lješević je ob neki priložnosti povedal: “V romanu me je pritegnilo protagonistovo iskanje očeta kot iskanje skrivnosti lastne identitete. Vznemirja me, ko mora občinstvo predstavo 'prebrati', ko se z dvigom zavese ne začne iluzija, ki dovršeno pričara nek drugi čas in kraj, kjer se zgodijo predvidene reči, in se s spustom zavese iluzija konča. Ta vrsta iluzije postavlja gledalca v pasiven položaj, saj mu je predstava ponujena tako rekoč na krožniku. Sam nimam rad, da se predstavo samo gleda, temveč jo je treba tudi brati, ko se torej mora občinstvo angažirati.” Pri čemer seveda nima v mislih angažiranosti, ko igralec iz občinstva “privede nekoga na sceno ali posuje po občinstvu moko in podobno”, temveč ko mora gledalec sodelovati z lastno imaginacijo, ko v njem predstava sproži asociacije, ki mu spodbudijo domišljijo. In mora v glavi ustvariti tisto, česar v predstavi namerno ni.
“V predstavi Elijev stol je šel (režiser Boris Lješević, op. a. ) najdlje v postavljanju gledališča uporabne igre - gledališča, v katerem se igra iz situacije, doživetja. konteksta, ideje, ne iz karakterja lika,” so med drugim zapisali kritiki, pri katerih je bila predstava zelo dobro sprejeta, posebej igra Svetozarja Cvetkovića v glavni vlogi Richarda Richterja. Igralca se bo koprsko občinstvo zagotovo spomnilo po vlogi Alojzija Silberbrandta iz predstave Glembajevi Miroslava Krleže, s katero je lani v začetku maja v Kopru gostovalo beograjsko gledališče Atelje 212. Za Primorske novice je Cvetković povedal: “Predstava je nastala pred letom in pol in je brez velike reklame pri občinstvu izzvala veliko zanimanje, hkrati je bila na Bitefu izbrana za najboljšo predstavo v lanskem letu. Igrali smo jo v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu, na Dunaju, zdaj se z njo odpravljamo na Reko in v Koper. Zanjo je značilen minimalizem: na praznem odru je šest oseb in šest stolov, a v gledalcu izzove identifikacijo in čustva. Od gostovanja v Kopru si obetam prav to, da bi gledalci doživeli čustva, ki jih predstava Elijev stol ponuja.”
Ob Svetozarju Cvetkoviću v Elijevem stolu igrajo Vlastimir - Đuza Stojiljković, Maja Izetbegović, Jelena Trkulja, Renata Ulmanski in Bane Jevtić. Predstava traja uro in 45 minut. MAJDA SUŠA