Čudež na jezeru
“Tega ne moreš deliti po facebooku,” se je oglasila Italijanka, udobno zleknjena med poslušanjem glasbenikov pod taktirko slovitega tolkalca Triloka Gurtuja. Malce po pol devetih (zjutraj!) je s plavajočega odra zadonela godba, namenjena užitkarjem, ki so sobotni spanec zamenjali za neopisljivo. Na velikem odru festivala No Borders so kasneje sledili še Vinicio Capossela, Levante in Plaza Francia Orchestra.
BELOPEŠKA JEZERA > Petkova neurja so dodobra oprala nebo, ki je pohodnike, kolesarje in tiste najštevilnejše glasbene navdušence, ki so uporabili izvrstno urejen brezplačen avtobusni prevoz, pričakalo s svežino - temperaturno, scenografsko in zvočno. Na jezeru, kakih sto metrov od velikega odra, so na manjšem splavu glasbene navdušence že pričakali znani vrhunski glasbeniki: italijanski trobentač Roy Paci, brazilski violončelist Jaques Morelenbaum, violončelist Carlo Cantini in tolkalec Trilok Gurtu. S priložnostnim projektom, naslovljenim Lake Sound, zvok jezera, so občinstvo uročili s kompozicijami, ki sta jih družila zlasti stranska učinka: ganotje in kurja polt. Na koncu pa je Trilok Gurtu še pred zajtrkom zbrane spravil še k petju.
Posledica petkovih neurij je bila za zbrane dobrodošla - namesto na Selli Nevei je znani kantavtor Vinicio Capossela nastopil v soboto, natančno opoldne, na velikem odru pri Belopeških jezerih. “Dober dan, guten Tag, benvenuti!” je pozdravil ustvarjalec, ki je nedavno nastopil tudi v Kopru ob 70-letnici koprskega radia. Obakrat je jasno pokazal, da dobro pozna prostor, v katerem nastopa.
Angažirani kantavor je v za to priložnost posebej prirejenih aranžmajih predstavil zlasti skladbe z zadnje plošče Ballate per uomini e bestie, ki je pred mesecem dobila nagrado tenco za najboljši album. Prizorišče v bližini tromeje se zdi kot nalašč za aktualne teme - to je dokazal pred tednom že Daniele Silvestri - in tudi Vinicio, igriv, duhovit, ampak vselej družbenokritičen, je med drugim ob Povero Cristo izzval močan aplavz z mislijo: “Imeti rad drugega kakor samega sebe ni dvolično dejanje, temveč dejanje kolektivnega preživetja.”
Odru se še ni uspelo ohladiti, ko ga je z glasbeniki zavzela mlada kantavtorica Levante. V zbirko uspešnic, v kateri sta odzvanjali tudi nežna Abbi cura di te in divja obsodba sodobne brezbrižnosti do sočloveka Non me ne frega niente, je zaokrožila prva akustična izvedba singla z nove plošče Andrà tutto bene (Vse bo še dobro) ob spremljavi klavirja. V njej pevka ugotavlja, da sodobni človek nazaduje, sprejema škodljive odločitve, tudi v odnosu do narave, in dviga zidove pred neznanim.
Za bolj sproščen sklep so poskrbeli glasbeniki, zbrani v Plaza Francia Orchestra. Z elektronskim tangom pod taktirko Eduarda Makaroffa in Christopha H. Müllerja iz Gotan Project so tudi z uspešnicami znanega projekta spravili k plesu navdušeno občinstvo - od malčkov do nonotov.
No Borders beleži dvojno zmago - promocija izvrstne glasbe gre že skoraj četrt stoletja uspešno z roko v roki s populariziranjem naravnih bogastev Trbiža in okolice. Popoldanski urnik pa ponuja celodnevno doživetje, ob katerem bi se lahko zamislili tudi snovalci prireditev na tej strani meje.
Pri tem ubira tudi manj znane pristope - prihodnjo nedeljo bo ob 14. uri na Selli Nevei nastop mednarodne glasbene zvezde. A njeno ime bo ostalo skrivnost prav do koncerta.
