Ciciban je raznolik - tako kot otroci

Kako razumete vlogo Cicibana danes v primerjavi z njegovo vlogo v 80-letni zgodovini revije?

Maja Žugič: “Ko je Ciciban prvič izšel, je bil to zagotovo poseben dogodek, leta 1945 ga je septembra takoj po 2. svetovni vojni na šolske klopi dobilo 82.000 otrok, in vse odtlej neprekinjeno izhaja kot mesečnik. Takrat so ga brali otroci, ki jih je močno zaznamovala izkušnja vojne. Bili so aktivni posamezniki, v vojni so bili tako ali drugače soudeleženi. Mnogi so ostali brez staršev, bratov, sester, Ciciban pa je bil nekaj, kar je nastalo z mislijo nanje, na njihove interese in zanimanja. Ni bilo ne množice knjig ne preobilja igrač, Ciciban je bil za takratnega otroka nekakšen zapik. V naslednjih desetletjih je bil zelo prisoten tudi v šolah, kjer je nadomeščal delovne zvezke, ki takrat še niso bili tako barviti in zabavni, kot smo jih vajeni zdaj. Danes je Ciciban namenjen prostočasni dejavnosti beročih otrok, teh pa je iz leta v leto manj. Še vedno otroku ponuja le najboljše, je pa vse večji izziv starše prepričati, naj z otrokom berejo - začeti morajo že pri Cicidoju! Otrok, s katerim njegov odrasli bere in se z njim ob tem pogovarja, otrok, ki izkusi lepote skupnega branja, bo tudi sam v branju užival. Vemo, da skupno branje vpliva na razvoj besednjaka, socialnega razumevanja, empatije, domišljije, na otrokov celostni razvoj. Se pa ne slepimo. Otrok, s katerim nikoli niso brali, bo Ciciban vrgel v kot - raje bo izbral kaj bolj mikavnega, na primer telefon.”