Černigoja digitalizirajo
V galeriji Avgusta Černigoja v Lipici so začeli z digitalizacijo umetniških del tega našega najvidnejšega predstavnika likovne avantgarde. Gre za evropski projekt, s katerim beležijo in vrednotijo prispevek umetnikov Južne in Vzhodne Evrope v znameniti šoli Bauhaus. Slovenski partner v projektu je Loški muzej iz Škofje loke.
LIPICA > Bauhaus je bila mednarodna šola za arhitekturo, oblikovanje in vizualno umetnost, ustanovljena leta 1919 v nemškem Weimarju. Svoj ustvarjalni vrhunec je dosegla med letoma 1925 in 1932, ko je delovala v Dessau in postala sinonim za evropsko gibanje zgodovinske avantgarde. V svoji zadnji fazi je bila locirana v Berlinu, kjer jo je leta 1933 ukinila nacistična oblast.
Edini slovenski avtor, ki se je šolal na tej znameniti šoli, ki sta jo odlikovali odprtost in prepletanje umetniških medijev ter ga je kot taka tudi odločilno oblikovala, je bil prav Avgust Černigoj (1898 Trst - 1985 Sežana); tam je bil v neposrednem stiku s svetovno znanimi imeni, kot so Walter Gropius, Paul Klee, Vasilij Kandinski, Laszlo Moholy-Nagy in Oskar Schlemmer.
Danes je Bauhaus poznan po vsem svetu. Posebej v zadnjih letih je bil predmet pomembnih projektov v Berlinu, New Yorku in Londonu, ki so pritegnili tako strokovno kot širšo javnost.
Odmev v JV Evropi
Z osvežitvijo spomina na Bauhaus so se lotili tudi na območju Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije, kjer poteka projekt Bauhaus - mreženje idej in praks (BauNet))/Bauhaus. Gre za skupinski projekt štirih partnerjev iz štirih evropskih držav. Podpira ga Evropska unija v okviru programa Kultura 2007-2013 in traja od oktobra 2013 do oktobra 2015. V projektu sodelujejo Universalmuseum Joanneum iz avstrijskega Gradca, Akademija likovnih umetnosti iz Sarajeva, Muzej sodobne umetnosti iz Zagreba, ki je nosilec projekta ter Loški muzej kot koordinator za Slovenijo. Goriški muzej, ki vodi strokovni nadzor nad Černigojevo galerijo, se na razpis ni prijavil.
Koordinatorica projekta za Slovenijo Barbara Sterle Vurnik iz Loškega muzeja je povedala, da je glavni cilj projekta “temeljito raziskati in predstaviti aktivnosti in medsebojna razmerja med umetniki jugovzhodne Evrope, ki so se šolali na Bauhausu ter vplive te znane šole na umetniške prakse v petdesetih letih 20. stoletja”. V ta namen so letos pripravili zanimiv Mednarodni strokovni simpozij Avgust Černigoj in dediščina eksperimentalnih praks, junija prihodnje letopa pripravljajo razstavo.
Vurnikova nam je v pogovoru dejala, da so trenutno v Černigojevi galeriji v Lipici digitalizirali okoli četrtino Černigojevih del. Umetnik je namreč svoj svoj obsežen opus s skoraj 1355 deli zapustil Kobilarni Lipica.
Vse na enem mestu
“Dela so že dokumentirana, kar počnemo, je, da umetnine fotografiramo, jih iz fizične oblike dajemo v digitalno. Da bodo shranjene na enem mestu ter da bodo bolj dostopne širši in strokovni javnosti,” pravi Vurnikova. Seveda bi radi digitalizirali tudi druga Černigojeva dela, tako tista, ki so pri zasebnikih, kot tudi tista v drugih galerijah in muzejih, a do tja je še dolga pot. Po koncu projekta, oktobra leta 2015, bodo Černigojeva dela na ogled na posebnem spletnem portalu. Vse o projektu je mogoče že sedaj spremljati na spletni strani www.baunet-info.com.
Seveda pri projektu ne gre le za Avgusta Černigoja, temveč tudi za druge umetnike južne in vzhodne Evrope. Med temi so arhitekt Selman Selmanagić, po rodu iz Sarajeva, in trije hrvaški avtorji: umetnica tkanja Otti Berger, fotografinja Ivana Tomljenović Meller in arhitekt Gustav Bohutinsky. Pretekle raziskave so pokazale, da na Bauhausu ni bilo drugih študentov iz jugovzhodne Evrope.
KLAVDIJA FIGELJ