Centrifuga free jazza

Trio je nastal brez dolgoročnih pretenzij, ker je med njimi očitno preskočila ustvarjalna iskrica, nekako za tri koncerte, kot je rekel Gal Furlan, a glede na slišano, bi bilo več kot odlično, če bi s koncertno dejavnostjo nadaljevali. To je udarna free jazzovska (z)družba, ki do potankosti obvlada prvine skupinskega improviziranja. Čeprav igrajo nekakšen fusion, iz kaotične zvočne gmote znajo izklesati čisto sliko, perfektno strukturirano in vrhunsko izvedeno. Dinamike je ravno toliko, da se naredijo kratki prehodi med enotami, pa da človek zajame sapo. Osnova je silovita nuja po izpovedi, po kreaciji svojega izraza, in ustvarjeno umestiti v prostor ter oblikovati kot ognjeno kroglo, ki se vali po prizoriščiu. Že dolgo nisem slišal tako strastne energije, kjer glasbeniki popolnoma spontano sodelujejo, se poslušajo, nadgrajujejo in kot eden ustvarjajo celoto.

Gal Furlan je v eni uri nanizal bogato paleto različnih ritmov, od frenetičnih in brzinskih paradidlov do mehkih zvončkljanj činel, in deloval kot "mašina", kot ena taka "strašna" ritmična centrifuga, ki se zlepa ne ustavi. Küchen, kot saksofonist, je seveda prevzel melodično plat; z vsemi sordini, od konzerve do "zamaškov", ki zvok pridušijo do bolečine, je svoj delež gradil predvsem na starih lestvicah, tudi pentatoniki, kjer se resnično da improvizirati do onemoglosti, vrhunsko pa je doziral zvočne pomiritve in kričeče izlive. Kobal je vsemu temu dodal konkretne, minimalistične intervencije in s svojimi elektronskimi organumi, ki strukturo celote dogradijo še na ravni šuma, umetne in naravne zvočne slike, zapolnil vrzel med tolkali in saksofonom. Navdahnjeno in s pravo mero diskrecije. Muziki so zgradili odprto zvočno vesolje, ki je eno uro lebdelo med nami. Vse se neprestano spreminja, vse je prepuščeno totalno nepredvidljivemu dogajanju, ki pač nastaja sproti, v realnem času. Čeprav imajo glasbeniki v osnovi zarisan nek skladateljski koncept, verjetno, se le-ta uresničuje zgolj navidezno, saj svobodna kreativnost ne zdrži dolgo v uzancah, ne prenese kalupa in rada seže po neznanem, še ne slišanem, po mističnem, ki pa ima preklemansko realistične temelje.