Če Piran poznamo, ga bomo tudi čuvali

LUCIJA • Odločitev o knjigi je v avtorjih, Danieli Paliaga Janković in Albertu Manzinu, zorela približno 20 let, namenjena pa je domačinom, novim prebivalcem Pirana in obiskovalcem tega edinstvenega mesta. Avtorja  sta podatke in zanimivosti iskala vsepovsod, v arhivih, knjigah, listinah, a tudi v spominih starejših. "Naučiti se moramo spoštovati preteklost, zato pa jo moramo poznati. Če Piran poznamo, ga bomo tudi čuvali," sta poudarila avtorja.

Na fotografiji s predstavitve knjige so (z leve) Ubald Trnkoczy, Ana Bembič (knjižnica Piran), Daniela Paliaga Janković in Alberto Manzin

Foto: Sonja Ribolica

Zgodbe o Piranu, ki jih pripoveduje knjiga, so - sodeč po odličnem obisku - očitno zanimive. Mnogi so izvedeli, kje je pristal vodnjak, ki je včasih krasil Tartinijev trg, kje so pokopavali piranske Žide in da piransko obzidje pravzaprav nikoli ni bilo tarča napada, je pa Pirančane v veliki meri obvarovalo pred kugo. Zgodbe iz knjige so vzbujale spomine nekaterih obiskovalcev,  denimo o gradnji pristanišča, o trojlebusu, ki je v Piranu vozil dve leti, o tramvaju, ki ga je nasledil.

Utrinek s predstavitve knjige Pripovedovati o Piranu

Foto: Sonja Ribolica

Ubaldu Trnkoczyju, ki je k knjigi prispeval fotografije, je delo pri srcu, ker iz njega veje odnos do mesta: "Če začutiš, da si nekje doma, ti ni vseeno, kaj se dogaja v mestu; je nekaj svetega in ne dopustiš, da v njem vsak počne, karkoli se mu zahoče." •