Čas koračnic je mimo
Dobre pol leta je minilo, kar je po tridesetletnem uspešnem vodenju Pihalnega orkestra Koper od Darija Pobege dirigentsko palico prevzel 27-letni muzikolog, veliko let tudi sam član tega orkestra, Nejc Sukljan iz Kopra.
Ta uspešno nadaljuje predhodnikovo koncertno in tekmovalno pot, saj se je orkester v tem času vrnil kar z dveh tekmovanj: iz Ormoža in svetovnega tekmovanja v Švici, z visokimi uvrstitvami, zlatim in srebrnim odličjem. V Zürichu so namreč na tekmovanju mladinskih orkestrov osvojili šesto mesto na svetu v svoji kategoriji.
> Zapuščina Darija Pobege je precejšnja, saj mu je uspelo Pihalni orkester Koper dvigniti na zelo visoko kakovostno raven. Čutite veliko odgovornost?
“Zagotovo. Pobega je zapustil zares dober korpus. Sam sem prepričan, da je treba po isti poti naprej. Njegovo delo je treba ohraniti, razširiti in nadgrajevati. Način, kako je mogoče to doseči, se seveda ne razlikuje od predhodnika. Treba je študirati program ter se s koncerti in na tekmovanjih ves čas dokazovati. Razlika je najbrž v pristopu, ljudje se namreč razlikujemo med seboj, in tako tudi dirigenti.”
> Od kod se napaja orkester z glasbeniki?
“Iz glasbene šole. Po starosti smo mladinski orkester, se pravi, da so člani stari do 30 let, a večina jih ima manj kot dvajset, najmlajši pa so stari po deset, enajst let. “
> Iz vseh treh glasbenih šol v Istri?
“Ne. Samo iz Glasbene šole v Kopru, s katero zadnje čase zelo dobro sodelujemo. Piran in Izola imata namreč vsak svoj pihalni orkester.”
> Koliko članov imate?
“Zdaj nas je približno 55.”
> Je to običajno število?
“Bilo nas je že mnogo več, tudi 85.”
> Se vpisuje manj učencev na glasbeno šolo ali so mladi preobremenjeni s številnimi aktivnostmi?
“Na glasbeni šoli nikakor ni manj vpisanih, zadnja leta se število celo povečuje, saj je glasbena šola svojo dejavnost zelo razširila. Res pa je, da imajo danes otroci veliko aktivnosti. In treba jih je znati pritegniti. Na določeni starostni stopnji, ko se zahtevnost poveča, pa mora marsikdo izbrati: na primer, ali glasba ali šport.”
> Pravzaprav je to trdo delo?
“Seveda. Redne vaje so dvakrat na teden, pred tekmovanji pa tudi ob koncih tedna, zadnje štirinajst dni celo vsak dan. Zraven so še nastopi. A to je cena, da amatersko skupino ohranjaš na visoki kakovostni ravni.”
> Ob vsem tem delu pripravljate poleti v sodelovanju z drugimi društvi izobraževalna tabora, v juliju Intercampus, pravkar pa se je začela Musica creativa. Kaj vam to, da se godbeniki srečujejo med seboj, pomeni?
“Za začetek bi rekel, da je zelo lepo, da postaja Koper tudi godbeno mesto. Mimogrede naj omenim, da sta oba tabora mednarodna. Na prvem se povezujemo z našim zamejstvom, od koder je spodbuda za Intercampus tudi prišla, Musica creativa pa je zasnovana in načrtovana širše, čeprav je za zdaj med udeleženci največ slovenskih godbenikov. A že prihodnje leto, mislim, da se bo mednarodna zastopanost povečala. Kot sem že povedal, je takšno srečanje kulturna obogatitev mesta, ob tem pa si udeleženci pridobijo nova znanja in izkušnje. Mentorji so vrhunski, dirigent je svetovno znan. Gre za Nizozemca Jana Cobra, ki dela na svetovni ravni prav z mladinskimi orkestri. Ima svojo filozofijo in pristop, kar je izjemno dragoceno.”
> Se je kakovostna raven pihalnih orkestrov dvignila v celotni državi?
“Za petsto odstotkov. Skladbe, ki smo jih na tekmovanjih včasih igrali v prvi kategoriji, tekmovanja potekajo namreč v petih kategorijah, se zdaj igrajo v tretji. Kar pomeni, da je nivo zelo zrasel.”
> Iz tako imenovanih “pleh band” so zrasli zelo kakovostni pihalni orkestri.
“Samo v Zvezo pihalnih orkestrov Slovenije jih je združenih nad sto.”
> Kako pa ste sprejeti pri občinstvu, v glasbeni stroki? Koliko ste cenjeni?
“Sam mislim, da se v zadnjem času ta odnos do pihalnih orkestrov v primerjavi s simfoniki precej popravlja. Nekoč so na pihalne godbe res gledali nekoliko zviška, saj so izšle iz vojaških vrst ter igrale predvsem in samo koračnice. V zadnjih dvajsetih letih pa se z različnimi koncerti, recimo novoletnim, dokazujemo, da pihalni orkester lahko igra marsikaj.”
> V njem so pihala, trobila in tolkala.
“Enako kot v simfoničnem orkestru, samo da ni godal. In tudi princip pihalnih orkestrov je podoben simfoničnemu, recimo skupine instrumentov. Tam so prve violine, tu so prvi klarineti, sekcije instrumentov delujejo po podobnem sistemu kot v simfoničnem.”
> Imate šestnajst klarinetov, kot je navadno prvih violin?
“Ne, imamo jih devet, bi bilo pa seveda lepo, če bi jih imeli.”
> Ima ta instrument tako velike zmogljivosti?
“Klarinet je zelo pripraven, ker v vseh legah lepo zveni.”
> Kako je z oboami in fagoti?
“Oba veljata za deficitarna instrumenta.”
> Je igranje fagota res tako naporno?
“Da, ker ima dvojni jeziček in je treba pihati zrak v ozko režo, pri čemer je potreben velik napor.”
> Vrniva se k programu. Ga vsako leto v celoti zamenjate?
“Da, a ne naenkrat.”
> Kaj utegnemo poslušati letos v novoletnih predprazničnih dneh?
“Program bomo z godbeniki oblikovali jeseni. Zagotovo pa bo vseboval dela Bojana Adamiča, katerega stoletnico rojstva obeležujemo letos.” MAJDA SUŠA
