Brigitte Bardot: "Ni me strah staranja. Strah me je, da bom živela brez strasti."

Brigitte Bardot, ena največjih ikon francoskega filma in globalne pop kulture 20. stoletja, je umrla v 92. letu starosti. Njeno ime je že v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja postalo sinonim za svobodo, erotiko in upor proti družbenim normam, hkrati pa je Bardot zaznamovala tudi s svojo nenavadno in pogosto kontroverzno življenjsko potjo po umiku z velikih platen.

Francoska igralka, pevka in manekenka se je rodila leta 1934 v Parizu v premožni meščanski družini. Odraščala je v strogo konservativnem okolju, zaznamovanem z disciplino in pričakovanji, ki jim sama nikoli ni zares pripadala. Prav ta togost zgodnjega okolja je pozneje pogosto veljala za enega od vzrokov njenega izrazitega uporništva, ki je zaznamovalo tako njeno kariero kot zasebno življenje.

V filmski svet je vstopila z režiserjem Rogerjem Vadimom.

Foto: Profimedia

V svet filma je vstopila po uspešni fotomodelski karieri. Prelomni trenutek je prišel leta 1952, ko se je pri vsega 18 letih poročila z režiserjem Rogerjem Vadimom. Njuno sodelovanje je doseglo vrhunec leta 1956 s filmom In Bog je ustvaril žensko, ki je Bardot izstrelil med svetovne zvezde. V vlogi mlade, neukročene in erotično osvobojene ženske je poosebljala nekaj povsem novega - lik, ki je presegal takratne moralne in estetske meje filmskega sveta.

Za francoski izvoz enako pomembna kot Renault

Film je sprožil burne odzive, prepovedi in polemike, hkrati pa je Brigitte Bardot čez noč spremenil v seksualni simbol Evrope in Združenih držav Amerike. Njeni inicialki B. B., ki se v francoščini izgovorita kot bébé (otrok), sta postali blagovna znamka časa. Bili sta simbol mladosti, spontanosti in provokacije.

Filozofinja Simone de Beauvoir jo je leta 1959 v znamenitem eseju Sindrom Lolita opisala kot "lokomotivo ženske zgodovine" in jo razglasila za najbolj osvobojeno žensko Francije. Bardot je s svojo prezenco na platnu poosebljala novo obliko ženskosti, ki ni bila več zgolj objekt pogleda, temveč aktivna, samosvoja in pogosto nepredvidljiva. "Ni me strah staranja. Strah me je, da bom živela brez strasti," je pred leti strnila svoj pogled na življenje in osebno svobodo.

V bogati karieri je nastopila v več kot 50 filmih, med drugim v Resnici (1960), za katero je prejela prestižno nagrado David di Donatello za najboljšo tujo igralko, ter v kultnem Godardovem filmu Prezir (Le Mépris, 1963). Kot ena redkih evropskih igralk tistega časa je uspela tudi v Hollywoodu, kjer je igrala ob zvezdnikih, kot so Kirk Douglas, James Stewart in Sean Connery. Nekdanji francoski predsednik Charles de Gaulle jo je nekoč opisal kot "francoski izvoz, ki je enako pomemben kot avtomobili Renault".

Boj za pravice živali je bil njeno osrednje poslanstvo

Kljub izjemni slavi se je Bardot že pred dopolnjenim 40. letom odločila za radikalen preobrat. Leta 1973 je nenadoma opustila igralsko kariero in se umaknila iz sveta filma, medijev in zvezdništva. "Film me je učil, kako ljubiti, a ne kako živeti," je nekoč dejala. Zavestno se je odpovedala vlogi ikone ter svoje življenje posvetila boju za pravice živali - področju, ki je postalo njeno osrednje življenjsko poslanstvo.

Velik del svojega življenja je posvetila boju za pravice živali.

Foto: Profimedia

Kot je večkrat poudarila, se je njeno aktivistično prebujenje začelo med snemanjem zadnjega filma, ko je pred usmrtitvijo rešila kozo in jo nastanila kar v hotelski sobi. Leta 1986 je ustanovila Fundacijo Brigitte Bardot, ki danes združuje več deset tisoč donatorjev po vsem svetu. Javnosti je ostala znana po glasnih kampanjah proti nošenju krzna, industrijskemu izkoriščanju živali in uživanju konjskega mesa v Franciji. Na svojem posestvu je skozi leta skrbela za več deset rešenih živali.

Njeno zasebno življenje je bilo prav tako burno kot njena kariera. Poročena je bila štirikrat, zadnjo zakonsko zvezo pa je leta 1992 sklenila s poslovnežem in politikom Bernardom d'Ornalom, s katerim je ostala do konca življenja. V javnosti je slovela tudi po ostrih, brezkompromisnih in pogosto spornih izjavah o družbenih in političnih temah. Zaradi nekaterih stališč glede imigracije, islama in medetničnih odnosov je bila večkrat pravnomočno obsojena zaradi spodbujanja sovraštva, kar je močno zaznamovalo njen pozni javni ugled.

Osebnost skrajnosti

Brigitte Bardot je bila osebnost skrajnosti: ikona glamurja in erotike, samotarka, aktivistka in provokatorka. Prav te protislovnosti so jo ohranile v kolektivnem spominu tudi desetletja po njenem umiku iz filmskega sveta.

Ravno letos je izšel dokumentarni film v režiji Alaina Berlinerja, ki skozi arhivske posnetke in intervjuje osvetljuje njeno pot od plesalke, pevke in igralke do predane zaščitnice živali. Film ponuja intimen pogled v življenje ženske, v katerem so se nenehno prepletali slava, predanost in osamljenost.

Pred njenim posestvom v Saint Tropezu oboževalci že odlagajo cvetje.

Foto: Frederic Dides/afp/profimedia

S smrtjo Brigitte Bardot se poslavlja ena zadnjih velikih ikon zlate dobe evropskega filma - ženska, ki je zaznamovala estetiko, miselnost in duh svojega časa ter za seboj pustila zapuščino, ki ostaja hkrati bleščeča in protislovna. •