Bravurozni prevodi

LJUBLJANA, KRKAVČE > Komisija za nagrade in priznanja pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) je za prejemnika Sovretove nagrade leta 2018 izbrala prevajalca Uroša Kalčiča (1951). Prislužil si jo je s “polnokrvno poustvaritvijo” romanov sodobne ameriške pisateljice Donne Tartt Skrivna zgodovina in Lišček, ki sta izšli pri Cankarjevi založbi. Nagrado bodo Kalčiču izročili 24. oktobra na sedežu društva.

Od Mehike do Tolkiena

Uroš Kalčič je leta 1979 pri Mladinski knjigi izdal prvenec, zbirko kratke proze Mehika, leta 1987 pri Cankarjevi založbi obsežnejšo prozno zbirko Dokumenti o čričkih in leta 1996 pri Novi reviji roman Numeri, za katerega je dobil nagrado Prešernovega sklada. Napisal je tudi radijski igri Ko bom velik, bom žaba (1979) in Kositrni vojak (1987); prva je bila nagrajena kot najboljša jugoslovanska radijska igra na festivalu v Ohridu ter prevedena in predvajana na tujih radijskih postajah.

Širši javnosti je Kalčič še bolj znan kot prevajalec z obsežnim in raznolikim opusom, ki sega od strokovne literature do mladinskega leposlovja in leposlovja za odrasle. Med njegovimi prevodi so sodobni klasiki, kakršni so Rushdiejevi Otroci polnoči, Pamukov roman Ime mi je rdeča in Lawrenceov Ljubimec lady Chatterley, kakor tudi kakovostna žanrska literatura, na primer Tolkienov Silmarillion.

Na teh raznovrstnih področjih prevaja Kalčič “suvereno, in kadar mu izvirnik dopušča, tudi bravurozno”, je v utemeljitvi zapisala komisija, ki so jo sestavljali predsednica Nada Grošelj ter člani Drago Bajt, Aleš Berger, Matej Hriberšek in Majda Kne. “Kalčič prožno preigrava širok razpon jezikovnih registrov - pomislimo samo, kako oddaljen je, denimo, svet mačka Toša, idilično polpreteklo bosansko podeželje, od umetniških in izobraženskih krogov ob koncu 16. stoletja v Ime mi je rdeča - in izdatno razišče zgodovinsko, družbeno in druga ozadja prevajanega dela. Vse to nadgrajuje z bogatim, razvejanim besediščem, v katerem bralca spet in spet prijetno preseneti kakšna manj znana, a nadvse 'žmohtna' beseda, in s tekočo slovensko skladnjo, v kateri, kot je prav, ni več sledu o sintaksi izvirnega jezika. Tako so njegovi prevodi vrhunsko berljivi, pa četudi gre za slogovno zahtevna besedila.”

Polnokrvna poustvaritev

Lani in letos so opisane odlike na dan prišle v prevodih romanov Donne Tartt. Kot še piše v utemeljitvi, je Kalčič poskrbel za polnokrvno poustvaritev obeh del. V ožji izbor za Sovretovo nagrado se je letos uvrstila še prevajalka Jelena Isak Kres za prevod Homerjeve Iliade (Mladinska knjiga), so še sporočili z društva.

Nagrado, poimenovano po filologu in prevajalcu Antonu Sovretu, so prvič podelili v letu njegove smrti, leta 1963.